Natov sekretariat med obrambne izdatke ni uvrstil več deset infrastrukturnih projektov, ki jih je prejšnja vlada vključila v poročanje. Zaradi tega je bila obrambna poraba nižja od prvotno prikazane.
Natov sekretariat Sloveniji med obrambne izdatke za leto 2025 ni priznal več deset infrastrukturnih projektov v skupni vrednosti okoli 360 milijonov evrov. Med njimi so drugi tir Koper–Divača, širitev primorske in štajerske avtoceste, železniška postaja v Ljubljani ter povečanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper. Zato je Slovenija po Natovi metodologiji za obrambo namenila 1,57 odstotka BDP, ne pa 2,04 odstotka, kot je izhajalo iz prvotnega poročanja. O tem je poročala RTV Slovenija.
Na ministrstvu za obrambo so pojasnili, da je seznam projektov del dokumenta z določeno stopnjo zaupnosti, zato vseh podrobnosti niso razkrili. Po njihovih navedbah gre predvsem za prometno infrastrukturo, ki je prejšnja vlada uvrstila med obrambne izdatke, Natov sekretariat pa je takšno razlago zavrnil.
Med nepriznanimi projekti so gradnja železniške postaje v Ljubljani, povečanje pristaniških zmogljivosti v Luki Koper, rekonstrukcija in širitev primorske ter štajerske avtoceste, gradnja drugega tira Koper–Divača in povečanje nekaterih transportnih zmogljivosti Slovenskih železnic.
Kljub popravku metodologije so se slovenski obrambni izdatki v zadnjih letih povečali. Po Natovih podatkih so od začetka mandata prejšnje vlade zrasli z okoli 1,3 odstotka BDP na 1,57 odstotka, kar pomeni povečanje s približno 740 milijonov evrov na nekaj več kot milijardo evrov.
