Bo NLB prevzela tudi Deželno banko Slovenije? Odločilni delež je v rokah kmetov in zadrug

ByA. K.

18. novembra, 2026 , ,
Bankomat NLB [Foto: Wikimedia, Eleasar CC-BY-SA-3.0]

Načrtovani prevzem Deželne banke Slovenije vstopa v novo fazo. NLB ima podpisani pogodbi za pridobitev 55,04 odstotka glasovalnih pravic, skoraj 30-odstotni delež pa ostaja v rokah zadrug in družbe Kmečki glas. Njihova odločitev bi lahko pomembno vplivala na to, ali bo DBS ostala samostojna banka ali bo po končanem prevzemu pripojena največji slovenski bančni skupini.

Upravna odbora Kapitalske zadruge in Zadružne zveze Slovenije naj bi v petek obravnavala prodajo njunih deležev v DBS, poroča Info360. Dokončne odločitve po navedbah sogovornikov portala še ni pričakovati, saj bodo o morebitni prodaji odločali občni zbori.

Kapitalska zadruga ima 21,002 odstotka delnic DBS, Zadružna zveza Slovenije 4,036 odstotka, družba ČZD Kmečki glas pa 4,698 odstotka. Skupaj obvladujejo 29,736 odstotka banke.

Če bi ti delničarji na skupščini nastopili enotno, bi lahko tvorili pomembno blokirno manjšino. Zakon o gospodarskih družbah namreč določa, da mora za soglasje k pripojitvi glasovati najmanj tri četrtine na skupščini zastopanega osnovnega kapitala.

NLB ima pogodbi za 55,04 odstotka DBS

NLB je septembra sklenila dve kupoprodajni pogodbi. Od Skupine Prva in povezanih družb namerava kupiti 25,66 odstotka delnic, od KD Group pa dodatnih 29,38 odstotka.

Skupno gre za 55,04 odstotka glasovalnih pravic. Posel še ni končan, saj mora NLB pridobiti dovoljenje Banke Slovenije ter soglasja organov za varstvo konkurence. Zaključek transakcije je predviden v drugi polovici leta 2027.

Nakup večinskega deleža smo na Portal24.si podrobneje predstavili že septembra. NLB je tedaj sporočila, da ostaja odprta tudi za pogovore s preostalimi delničarji o pridobitvi večjega strateškega deleža.

Po pridobitvi vseh dovoljenj bo morala NLB objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice. Večinski prevzem sam po sebi še ne pomeni samodejne pripojitve, saj bi bilo treba o morebitni združitvi bank odločati posebej.

Ali bo kmetijstvo izgubilo svojo banko?

DBS je univerzalna banka, ki posluje s prebivalstvom ter malimi in srednjimi podjetji, njena posebnost pa je dolgoletna usmerjenost v kmetijstvo, agroživilski sektor, podeželje in zadružništvo.

Prav zaradi teh zgodovinskih povezav del kmetijskih in zadružnih organizacij prevzema ne obravnava zgolj kot običajne bančne konsolidacije. Odprto ostaja vprašanje, ali bi specializirana podpora kmetijstvu po vključitvi DBS v bistveno večjo bančno skupino ostala enako pomembna.

DBS je imela ob koncu leta 2025 bilančno vsoto v višini 1,6 milijarde evrov in približno 2,8-odstotni delež slovenskega bančnega trga. Ima 65 poslovalnic, kar predstavlja tretjo največjo poslovno mrežo med bankami v Sloveniji.

NLB je napovedala, da želi mrežo DBS ohraniti predvsem v krajih, kjer sama nima poslovalnic. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je ob podpisu pogodb poudaril, da nameravajo znanje in vlogo DBS pri financiranju kmetijskega sektorja ohraniti ter nadalje razvijati.

Odločitev ne bo sprejeta že v petek

Petkovi seji upravnih odborov Kapitalske zadruge in Zadružne zveze Slovenije bosta zato predvsem začetek formalnejše razprave o prihodnosti njunih deležev.

Po poročanju Info360 naj bi končno besedo imeli člani na občnih zborih. Pred njimi bo vprašanje, ali je za kmete in zadruge pomembnejše ohraniti vpliv v specializirani banki ali sprejeti ponudbo NLB in deleže prodati.

Pomembna bo tudi ponujena cena, ki javnosti za zdaj ni znana. NLB ni razkrila niti kupnine, dogovorjene s Skupino Prva in KD Group.

Razplet bo zato odvisen od regulatornih soglasij, pogojev morebitne ponudbe preostalim delničarjem in odločitve zadružnikov. Že zdaj pa je jasno, da njihovi deleži niso zgolj finančna naložba, temveč tudi pomemben vzvod pri odločanju o prihodnosti Deželne banke Slovenije.