NLB si je s podpisanima pogodbama za nakup deležev v Deželni banki Slovenije (DBS) zagotovila 55,04-odstotni delež. Transakcija še ni zaključena: pred njo so soglasja Banke Slovenije in pristojnih organov za varstvo konkurence, zaključek pa pričakujejo v drugi polovici leta 2027.
NLB je najprej sklenila pogodbo za nakup 25,66 odstotka delnic DBS od Skupine Prva in z njo povezanih oseb, nato pa še za dodatnih 29,38 odstotka od KD Group. S tem si je zagotovila večinski delež, vendar delnice do izpolnitve odložnih pogojev še niso prenesene.
Iz NLB so sporočili, da ostajajo odprti za pogovore z drugimi delničarji o pridobitvi večjega strateškega deleža, poroča Bloomberg Adria. Kupnine javno niso razkrili. Neuradne ocene o okoli 150 milijonih evrov zato za zdaj ostajajo neuradne.
Za zdaj pogodbe, ne še pripojitev
Ključno je razlikovanje: NLB DBS še ni prevzela in banka za stranke še naprej posluje samostojno. Če bodo soglasja pridobljena, naj bi DBS vključili v Skupino NLB ter postopno združili ponudbo in digitalne storitve.
NLB napoveduje, da želi ohraniti poslovalnice DBS tam, kjer sama nima fizične navzočnosti. To je pomembno predvsem za manjše kraje, kjer se je bančna mreža v zadnjih letih krčila, dostop do gotovine in osnovnih storitev pa postaja vse slabši.
DBS ima 65 poslovalnic, NLB pa jih ima v Sloveniji 70. Prav gosto mrežo DBS je težko prezreti: po bilančni vsoti gre za razmeroma majhno banko, z močnim položajem na podeželju pa dosega bistveno širši doseg, kot bi nakazoval njen tržni delež.
Majhna banka, pomemben položaj v kmetijstvu
Bilančna vsota DBS je konec prvega polletja znašala 1,63 milijarde evrov, kar pomeni približno 2,8-odstotni delež slovenskega bančnega trga. Banka je v prvem polletju ustvarila 5,2 milijona evrov dobička pred davki, konec lanskega leta pa je zaposlovala približno 400 ljudi.
Njena posebnost je tradicionalna usmerjenost v kmetijstvo, agroživilstvo in zadružništvo. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je ob napovedi posla poudaril pomen podpore kmetijskemu segmentu in prehranski neodvisnosti države.
Za NLB je to domača rast po neuspelem poskusu prevzema avstrijske Addiko Bank. Največja slovenska banka ima po bilančni vsoti 19,1 milijarde evrov oziroma 32,8-odstotni tržni delež, zato DBS njenega položaja ne bo bistveno spremenila po velikosti. Veliko pomembnejši sta njena lokalna mreža in specializirano poznavanje segmentov, kjer NLB doslej ni bila tako močno navzoča.
NLB je sicer že letos ohranila rast posojil in prihodkov, čeprav je bil polletni dobiček zaradi višjih oslabitev nekoliko nižji; o tem smo poročali v članku NLB: Dobiček upadel za osem odstotkov, posojila pa zrasla za 12 odstotkov.
