Bolgarski parlament je sprejel zakon, ki novinarjem, aktivistom, žvižgačem in drugim javno izpostavljenim posameznikom zagotavlja močnejšo zaščito pred zlonamernimi sodnimi postopki. Bolgarija je pri tem presegla minimalne zahteve Evropske unije, saj bo zaščitne mehanizme uporabljala tudi pri tožbah znotraj države.
Gre za zaščito pred tako imenovanimi strateškimi tožbami proti javni udeležbi oziroma tožbami SLAPP. Kot poroča Euronews, njihov glavni namen pogosto ni uspeh na sodišču, temveč finančno izčrpavanje, ustrahovanje ali utišanje kritičnih posameznikov in organizacij.
Takšne tožbe navadno vlagajo politično ali finančno vplivni posamezniki in podjetja, ki lahko prenesejo dolgotrajne in drage sodne postopke. Tarče so najpogosteje novinarji, nevladne organizacije, aktivisti in žvižgači, zahtevki pa se pogosto nanašajo na domnevno obrekovanje ali škodo ugledu.
Zaščita ne bo omejena na čezmejne spore
Bolgarija z novim zakonom v nacionalno zakonodajo prenaša evropsko direktivo iz leta 2024. Ta od članic zahteva zaščito pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljajočimi sodnimi postopki v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami.
Bolgarski parlament se je odločil, da bo enake zaščitne ukrepe razširil tudi na domače primere, kar pomeni, da bodo veljali tudi takrat, ko sta tožnik in toženec iz Bolgarije.
Sodišča bodo lahko očitno neutemeljene tožbe zavrgla že v zgodnji fazi postopka. Zakon določa tudi krajše roke za odločanje in strožje pogoje za uvedbo začasnih ukrepov proti toženim osebam, med katerimi je denimo zamrznitev njihovega premoženja.
Nova pravila bodo lahko veljala tudi za že začete sodne postopke, če v njih še ni bila opravljena prva obravnava.
Zahtevki dosegajo tudi sto tisoč evrov
Odvetnik Aleksander Kašumov, ki je sodeloval v več postopkih, povezanih s tožbami SLAPP, je sprejetje zakona označil za “velik korak naprej”.
Po njegovih besedah bolgarska sodišča trenutno obravnavajo več deset takšnih primerov. Tožniki v njih zahtevajo “desetine ali celo sto tisoče evrov”, kar lahko posameznike in manjše medijske hiše finančno ohromi.
“To paralizira svobodo izražanja,” je opozoril Kašumov.
Položaj bolgarskih medijev ostaja kljub sprejetemu zakonu zahteven. Organizacija Novinarji brez meja je Bolgarijo v zadnjem svetovnem indeksu svobode medijev uvrstila na 71. mesto med 180 državami. Svobodo tiska v državi ocenjuje kot krhko in nestabilno.
Novi zakon naj bi novinarjem in drugim posameznikom, ki sodelujejo v javni razpravi, omogočil hitrejšo obrambo pred sodnimi postopki, katerih namen je predvsem povzročanje visokih stroškov in pritiska. Njegov dejanski učinek pa bo odvisen predvsem od tega, kako dosledno bodo nove pristojnosti uporabljala bolgarska sodišča.
