Evropska komisija je prvič predstavila okvirne časovne načrte za pristopanje Črne gore, Albanije, Moldavije in Ukrajine k Evropski uniji. Najbližje članstvu je Črna gora, ki bi lahko pristopna pogajanja končala že letos, pristopno pogodbo podpisala prihodnje leto in leta 2028 postala 28. članica EU. Časovnice niso zagotovilo članstva, saj bodo morale kandidatke izpolniti vse pogoje, njihov pristop pa morajo soglasno potrditi države članice.
Komisija je načrte predstavila v okviru širitvenega svežnja za leto 2026. V njem je ocenila napredek vseh kandidatk, za štiri najuspešnejše pa določila konkretne mejnike in reformne naloge za prihodnje obdobje.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila, da je širitev po letih zastojev znova dobila konkreten zagon. Črna gora je po njenih besedah “v zadnjem krogu” pristopnega procesa, članstvo drugih treh najuspešnejših kandidatk pa lahko v prihodnjih letih postane oprijemljivo, če bodo nadaljevale reforme.
Črna gora bi lahko pogajanja končala še letos
Črna gora je v pristopnih pogajanjih doslej začasno zaprla 21 poglavij. Evropska komisija ocenjuje, da je izpolnila pogoje tudi za zaprtje preostalih poglavij, o čemer morajo odločiti države članice.
Če bo dobila njihovo soglasje, bi lahko pogajanja končala do konca letošnjega leta. Priprava pristopne pogodbe že poteka, podpis pa bi bil po besedah Marte Kos mogoč najprej junija 2027.
Cilj je, da bi Črna gora leta 2028 postala 28. članica Evropske unije. To bi bila prva nova širitev po vstopu Hrvaške leta 2013 in prvo dokončanje pristopnih pogajanj po letu 2011.
Komisija ob tem opozarja, da mora Podgorica ohraniti politično soglasje ter nadaljevati reforme pravosodja, javne uprave in drugih temeljnih področij.
Albanija želi pogajanja končati leta 2027
Albanija je v dobrem letu odprla vse pogajalske sklope in dosegla vmesna merila na področju pravne države. Začasno je zaprla prva štiri poglavja.
Evropska komisija ocenjuje, da je albanski cilj končanja pristopnih pogajanj do konca leta 2027 ambiciozen, a dosegljiv. Tirana bo morala ohraniti sedanjo hitrost reform, zlasti na področjih neodvisnosti sodstva, medijske svobode, temeljnih pravic in boja proti korupciji.
Zaključek pogajanj še ne bi pomenil takojšnjega članstva. Sledili bi priprava in podpis pristopne pogodbe ter njena ratifikacija v vseh članicah EU in Albaniji.
Moldova bi pogajanja lahko končala v začetku leta 2028
Moldova je v zadnjem letu odprla štiri pogajalske sklope. Po oceni Komisije že izpolnjuje pogoje za odprtje vseh preostalih.
Država je napredovala pri usklajevanju zakonodaje s pravom EU ter reformah pravosodja in pravne države. Bruselj od nje pričakuje predvsem učinkovitejše izvajanje zakonodaje ter konkretne rezultate pri preiskovanju in kaznovanju korupcije.
Če bo ohranila hitrost sprememb, bi lahko Moldova pristopna pogajanja končala v začetku leta 2028. Med naslednjimi prednostnimi nalogami bodo tudi gospodarska rast, ustvarjanje delovnih mest in krepitev energetske varnosti.
Ukrajina želi pogajanja končati do konca leta 2028
Ukrajina je kljub vojni v zadnjem letu odprla štiri pogajalske sklope. Evropska komisija ocenjuje, da izpolnjuje pogoje tudi za odprtje vseh preostalih sklopov, kar naj bi se zgodilo do konca letošnjega leta.
Bruselj od Kijeva pričakuje nadaljnje reforme pravne države, demokratičnih institucij in javne uprave. Posebna pozornost bo namenjena neodvisnemu delovanju protikorupcijskih organov ter izvajanju akcijskega načrta za zaščito narodnih manjšin.
Cilj Ukrajine je zaključiti pristopna pogajanja do konca leta 2028. Članstvo bi sledilo pozneje, saj bo treba poleg ratifikacije pristopne pogodbe upoštevati tudi varnostne, finančne in institucionalne posledice vključitve države, ki je še vedno v vojni.
Več vključevanja še pred polnopravnim članstvom
Evropska komisija je skupaj s časovnicami predstavila tudi model postopnega vključevanja kandidatk v evropske politike pred njihovim polnopravnim članstvom.
Sodelovanje naj bi se okrepilo predvsem na področjih energetike, prometa, digitalizacije, obrambe in varnosti. Kandidatke bi tako nekatere koristi članstva dobile že med izpolnjevanjem reformnih pogojev.
V začetku prihodnjega leta bo Komisija z državami začela posebne pogovore o postopnem vključevanju. Sistem bo vezan na napredek pri reformah in bo lahko ob nazadovanju tudi obrnjen.
Srbija in druge kandidatke zaostajajo
Napredek drugih držav kandidatk je po oceni Bruslja neenakomeren. Severna Makedonija mora za nadaljevanje pogajanj sprejeti dogovorjene ustavne spremembe in okrepiti boj proti korupciji.
Bosna in Hercegovina mora imenovati glavnega pogajalca ter sprejeti ključne pravosodne reforme. Na Kosovu Komisija kot pogoj za nadaljnji napredek izpostavlja politično stabilnost.
Pri Srbiji je Komisija ugotovila nazadovanje na področjih temeljnih pravic, svobode izražanja, javne uprave in akademske svobode. Novi srbski vladi je kljub temu ponudila možnost novega začetka, če bo okrepila demokratične institucije in znova pospešila reforme.
Pristopni proces Gruzije je zaradi nazadovanja pri pravni državi in temeljnih pravicah dejansko ustavljen, pogajanja s Turčijo pa ostajajo v zastoju.
Nove časovnice tako ne pomenijo znižanja pristopnih meril. Komisija želi z njimi povečati predvidljivost procesa in jasno pokazati, da lahko države z dovolj hitro izvedenimi reformami članstvo dosežejo v določljivem časovnem okviru.
