Evropska unija bo v razvoj evropskih podjetij za zasnovo čipov vložila 525 milijonov evrov. Z novo evropsko platformo želi mladim podjetjem omogočiti dostop do dragih razvojnih orodij, strokovnega znanja in proizvodnih zmogljivosti ter tako zmanjšati veliko tehnološko odvisnost Evrope od Združenih držav Amerike in Azije.
Evropsko platformo za načrtovanje čipov je v sredo predstavila izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen. Gre za enega ključnih projektov evropskega akta o čipih.
Po poročanju Reutersa bo 440 milijonov evrov namenjenih nepovratnim sredstvom za zagonska podjetja, še 85 milijonov evrov pa vzpostavitvi in delovanju evropske platforme za načrtovanje čipov.
Evropa ustvari manj kot odstotek svetovnih prihodkov
Podatki Evropske komisije kažejo, kako velik je evropski zaostanek. Evropska podjetja trenutno ustvarijo manj kot odstotek vseh svetovnih prihodkov na področju zasnove čipov.
Prav zasnova je ena najpomembnejših in razvojno najzahtevnejših faz v proizvodnji polprevodnikov. V njej nastajajo rešitve, ki pozneje določajo zmogljivost čipov v telefonih, avtomobilih, medicinski opremi, obrambnih sistemih, industrijskih robotih in napravah za umetno inteligenco.
EU sicer porabi približno 10,5 odstotka vseh polprevodnikov na svetu, sama pa jih proizvede manj kot deset odstotkov. Kar 80 odstotkov dobaviteljev evropskim polprevodniškim podjetjem ima sedež zunaj Unije. Pri najnaprednejših čipih, manjših od petih nanometrov, je Evropa skoraj povsem odvisna od ZDA in Azije.
“Evropa svojega položaja v svetovni industriji polprevodnikov ne more okrepiti brez uspeha pri zasnovi čipov,” je ob predstavitvi projekta poudarila Virkkunen.
Podjetjem tudi do 16 milijonov evrov
Nova platforma bo zagonskim ter malim in srednje velikim podjetjem omogočala uporabo programske opreme za načrtovanje čipov, podpornih storitev in že razvitih gradnikov intelektualne lastnine. Podjetja bodo dobila tudi lažji dostop do proizvodnih zmogljivosti, ki so za manjše razvijalce pogosto predrage ali nedosegljive.
Zagonska podjetja v zgodnji razvojni fazi bodo lahko za pripravo prototipa prejela do 100.000 evrov. Razvitejša podjetja bodo lahko za dokončanje razvoja čipa in pripravo na komercialno proizvodnjo zaprosila za nepovratna sredstva v vrednosti do 16 milijonov evrov.
Cilj ni le financiranje posameznih podjetij. Evropska komisija želi ustvariti širši razvojni ekosistem, ki bi povečal povpraševanje po proizvodnji čipov v Evropi ter povezal raziskovalne ustanove, oblikovalce in proizvajalce polprevodnikov.
Povpraševanje poganja umetna inteligenca
Industrija polprevodnikov hitro raste predvsem zaradi razvoja umetne inteligence, podatkovnih centrov in električnih vozil. Svetovni trg polprevodnikov naj bi bil do leta 2030 vreden približno 1,37 bilijona evrov, komponente, povezane z umetno inteligenco, pa naj bi ustvarile okoli 70 odstotkov rasti.
Evropski akt o čipih je doslej pomagal spodbuditi več kot 52 milijard evrov javnih in zasebnih naložb ter po ocenah ustvaril približno 46.000 neposrednih in posrednih delovnih mest. Cilj EU ostaja povečanje evropskega deleža svetovnega trga polprevodnikov z desetih na najmanj 20 odstotkov do leta 2030.
Nova naložba je zato predvsem poskus, da Evropa ne bi bila zgolj kupec in uporabnik tujih čipov. Brez lastnih zasnov, podjetij in proizvodnih zmogljivosti tudi načrti o evropski tehnološki suverenosti ostajajo težko dosegljivi.
