Pariško pritožbeno sodišče bo danes ob 13.30 odločilo o pritožbi Marine Le Pen zoper obsodbo zaradi zlorabe sredstev Evropskega parlamenta. Odločitev bi lahko pomembno vplivala na francoske predsedniške volitve leta 2027, saj bi potrditev petletne prepovedi opravljanja javnih funkcij voditeljici Nacionalnega zborovanja (RN) onemogočila kandidaturo za predsednico države.
Po poročanju Euronews se pričakuje, da bo sodba dokončno določila politično prihodnost 57-letne Le Pen, ki je bila doslej trikrat predsedniška kandidatka in ostaja ena najmočnejših političnih osebnosti v Franciji.
Pritožba na obsodbo zaradi zlorabe evropskih sredstev
Le Pen se pritožuje na sodbo iz marca 2025, s katero jo je pariško kazensko sodišče obsodilo na štiri leta zaporne kazni, od tega dve leti pogojno in dve leti pod elektronskim nadzorom. Poleg tega ji je izreklo denarno kazen v višini 100.000 evrov ter petletno prepoved opravljanja javnih funkcij z neposrednim učinkom.
Sodišče je presodilo, da je Nacionalna fronta, današnji Nacionalni zbor, med letoma 2004 in 2016 sredstva Evropskega parlamenta namenjala za plačilo parlamentarnih asistentov, ki naj bi v resnici opravljali delo za stranko in ne za evropske poslance.
Le Pen je skozi ves postopek zavračala očitke in vztrajala, da je šlo za zakonito organizacijo dela parlamentarnih sodelavcev.
“Ravnala sem v dobri veri. Nikoli nisem imela občutka, da sem storila kaznivo dejanje,” je dejala.
Potrjena prepoved bi skoraj zagotovo pomenila konec kandidature
Če bo pritožbeno sodišče potrdilo prvostopenjsko sodbo, Le Pen ne bo mogla kandidirati na predsedniških volitvah leta 2027, ki jih številni ocenjujejo kot njeno najboljšo priložnost za osvojitev Elizejske palače.
Obstaja tudi možnost, da bi sodišče prepoved skrajšalo. Da bi lahko kandidirala leta 2027, bi morala biti prepoved krajša od dveh let oziroma največ dve leti. Ker je od izreka sodbe marca 2025 minilo že približno 15 mesecev, bi se ji v tem primeru volilna pravica lahko vrnila še pred prvim krogom predsedniških volitev, ki je predviden aprila 2027.
Nekateri francoski pravni strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi občutno skrajšanje prepovedi lahko pomenilo neenako obravnavo v primerjavi z drugimi obsojenci za podobna kazniva dejanja.
Le Pen je napovedala, da bo tudi v primeru prepovedi ostala politično dejavna.
“Ne glede na vse ne bom politično mrtva. Še naprej se bom borila za svoje ideje,” je povedala v pogovoru za televizijo LCI.
Obenem je izključila možnost, da bi v prihodnje kandidirala za predsednico vlade.
Bardella pripravljen prevzeti vlogo predsedniškega kandidata
Če Le Pen ne bo smela kandidirati, bo po pričakovanjih predsedniški kandidat Nacionalnega zborovanja postal predsednik stranke Jordan Bardella.
Le Pen je v zadnjih tednih večkrat poudarila, da ga bo podpirala “vsak dan”, “z veliko energije” ter “z velikim prepričanjem in zaupanjem”.
Stranka se je v zadnjem obdobju trudila Bardello predstaviti kot verodostojnega predsedniškega kandidata, ne da bi pri tem zasenčila Le Pen, ki jo številni člani in volivci še vedno vidijo kot naravno voditeljico gibanja.
Med obema obstajajo tudi določene politične razlike. Le Pen je večkrat poudarila, da ni “ne desna ne leva”, medtem ko Bardella odkrito govori o skupnih vrednotah z desnosredinskimi in desnimi volivci.
Kljub temu zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da Bardella trenutno uživa nekoliko višjo podporo. Po raziskavi Ifop-Fiducial, objavljeni prejšnji mesec, bi v prvem krogu predsedniških volitev prejel med 35 in 37 odstotkov glasov, medtem ko je Le Pen pred sodnim postopkom dosegala približno 32 odstotkov podpore.
Sodba bo določila smer francoske politike
Francoska televizija TF1 je že napovedala, da bo Marine Le Pen svojo prvo izjavo po razglasitvi sodbe podala v večernem informativnem programu.
Francoski mediji medtem poročajo, da bi Jordan Bardella v primeru potrditve prepovedi lahko svojo predsedniško kandidaturo uradno napovedal že v prihodnjih dneh.
Ne glede na razplet bo današnja odločitev pritožbenega sodišča pomembno preoblikovala politično dogajanje v Franciji in določila razmerja moči pred predsedniškimi volitvami leta 2027.
