Evropski parlament je na plenarnem zasedanju podprl nujni postopek za odločanje o ponovni uvedbi začasne izjeme od evropskih pravil o zasebnosti, ki bi spletnim platformam znova omogočila prostovoljno pregledovanje zasebnih sporočil pri iskanju gradiva o spolnih zlorabah otrok (CSAM). Končno glasovanje o predlogu je predvideno še ta teden.
Kot poroča Euronews, je namen predloga zapolniti pravno vrzel, ki je nastala aprila letos po izteku prejšnje začasne ureditve. Ker dogovora o novi zakonodaji ni bilo, so podjetja, kot sta Meta in Google, izgubila pravno podlago za prostovoljno skeniranje elektronskih komunikacij z namenom odkrivanja gradiva o spolnih zlorabah otrok.
Ostro razdeljena mnenja
Predlog, ki ga kritiki pogosto označujejo kot “Chat Control” oziroma “nadzor klepetov”, že dlje časa deli evropsko javnost.
Njegovi zagovorniki, med njimi organizacije za zaščito otrok in številni predstavniki organov pregona, opozarjajo, da bi brez takšnih orodij spletni storilci lažje prikrivali kazniva dejanja. Po njihovem mnenju bi ukinitev možnosti prostovoljnega skeniranja ustvarila varno okolje za zlorabljalce in otežila odkrivanje kaznivih dejanj.
Na drugi strani organizacije za varstvo digitalnih pravic in strokovnjaki za kibernetsko varnost svarijo, da bi takšna ureditev lahko odprla vrata množičnemu nadzoru komunikacij. Opozarjajo, da sistemi samodejnega prepoznavanja vsebin niso nezmotljivi, hkrati pa bi posegi v šifrirano komunikacijo lahko oslabili zasebnost vseh uporabnikov.
Končna odločitev še ta teden
Po potrditvi nujnega postopka imajo evropski poslanci le še nekaj dni za obravnavo predloga pred končnim glasovanjem.
Za zavrnitev ali spremembo besedila, ki ga podpira Svet EU, bo potrebna absolutna večina 360 poslancev. Če bo predlog sprejet, bodo ponudniki spletnih komunikacijskih storitev ponovno pridobili pravno možnost za prostovoljno skeniranje vsebin uporabniških sporočil z namenom odkrivanja gradiva o spolnih zlorabah otrok.
Razprava o predlogu ostaja ena najbolj občutljivih na področju evropske digitalne zakonodaje, saj odpira vprašanje, kako uskladiti učinkovito zaščito otrok na spletu z varovanjem zasebnosti in zaupnosti elektronskih komunikacij.
