Ministrstvo za pravosodje predlaga obsežne spremembe zakona o dedovanju, po katerih bi večino nespornih zapuščinskih postopkov s sodišč prenesli na notarje. Predlog poleg tega oži krog nujnih dedičev, ukinja sodno oporoko in spreminja pravila za premoženje pokojnikov brez dedičev. Javna obravnava predloga se konča 1. novembra.
Zapuščinski postopek bi se tudi po predlagani spremembi začel po uradni dolžnosti na pristojnem sodišču. To bi po prejemu smrtovnice preverilo svojo pristojnost, nato pa bi za nadaljnje vodenje postopka pooblastilo notarja.
Notar pri tem ne bi deloval kot zasebni svetovalec ene od strank, temveč kot sodni pooblaščenec. Postopek bi vodil po enakih pravilih, kot zdaj veljajo za zapuščinski postopek pred sodnikom.
S spremembo želi ministrstvo razbremeniti zapuščinska sodišča in skrajšati čakanje dedičev. Po podatkih, ki jih je objavilo Delo, je bilo konec lanskega leta nerešenih več kot 11.000 zapuščinskih zadev, povprečni postopek pa je trajal približno sedem mesecev.
Kaj bi se zgodilo ob sporu med dediči?
Prenos na notarje bi se nanašal predvsem na nesporne zapuščinske zadeve, v katerih se dediči strinjajo o tem, kdo deduje, katero premoženje spada v zapuščino in kako naj se razdeli.
Notar bi ugotavljal krog dedičev, obseg premoženja in njihove dedne deleže, opravil zapuščinsko obravnavo ter pripravil odločitev o dedovanju.
Če bi se med dediči pojavil spor o pomembnih dejstvih ali pravicah, bi moralo o njem še naprej odločati sodišče. To velja denimo za spor o veljavnosti oporoke, o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino, ali o velikosti dednega deleža.
Dediči si notarja praviloma ne bi izbrali sami. Določilo bi ga sodišče po vnaprej določenem razporedu, s čimer naj bi zagotovili enakomerno dodeljevanje zadev in preprečili izbiro notarja, ki bi bil bližje eni od strank.
Predlog je še v javni obravnavi, zato dokončna ureditev stroškov in drugih podrobnosti še ni sprejeta. Prenos postopka k notarju tako ne pomeni, da bi morali dediči že po sedanjem predlogu sami iskati in najemati notarja.
Ožji krog nujnih dedičev
Pomembna sprememba se nanaša tudi na nujne dediče. Zdaj so lahko pod določenimi pogoji nujni dediči tudi pokojnikovi stari starši ter bratje in sestre, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Predlog ministrstva to določbo črta. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika tako ne bi več mogli zahtevati nujnega deleža niti v primeru trajne nezmožnosti za delo in pomanjkanja sredstev.
Še naprej bi med nujne dediče sodili pokojnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zakonec oziroma zunajzakonski partner ter starši, kadar so izpolnjeni zakonski pogoji.
Ministrstvo spremembo utemeljuje s krepitvijo svobode oporočnega razpolaganja. Zapustnik naj bi imel tako več možnosti, da sam odloči, komu bo po smrti pripadlo njegovo premoženje.
Sodne oporoke bi ukinili
Predlog predvideva tudi ukinitev sodne oporoke, ki jo zdaj lahko po izjavi oporočitelja sestavi sodnik. Ministrstvo ocenjuje, da ta oblika ob drugih možnostih sestave oporoke ni več potrebna.
Oporoko bi bilo še naprej mogoče napisati lastnoročno, jo podpisati pred pričami ali jo sestaviti v obliki notarskega zapisa. Notarji že zdaj sestavljajo in hranijo oporoke ter podatke o njih vpisujejo v centralni register oporok.
Novela ureja tudi zapuščino brez dedičev. Nepremičnine na stavbnih zemljiščih, za katere ne bi bilo dedičev, bi po predlogu postale last občine, na območju katere ležijo.
Predlog zakona je še v pripravi na ministrstvu in zato še ne velja. Po objavljeni časovnici naj bi ga vlada in državni zbor obravnavala v začetku leta 2027, javnost pa lahko pripombe na osnutek odda do 1. novembra.
