Od sprejetja zakona o denacionalizaciji bo kmalu minilo 35 let, postopki pa še vedno niso povsem končani. Pristojni organi so pravnomočno rešili 99,8 odstotka vseh zahtevkov, nerešenih pa jih ostaja 65. Najzahtevnejše zadeve naj bi postopoma prevzel specializirani oddelek Upravne enote Celje.
Zakon o denacionalizaciji je novembra 1991 sprejela takratna slovenska skupščina. Z njim naj bi država popravila krivice, ki jih je povojna oblast povzročila s sistematičnim prenosom zasebnega premoženja v državno oziroma družbeno last.
Postopki naj bi bili po prvotnih načrtih končani v desetih letih, vendar so se zaradi sprememb zakonodaje ter zahtevnosti posameznih primerov zavlekli za več desetletij. Po podatkih ministrstva za pravosodje, ki jih povzema STA, je bilo do 30. junija letos vloženih skupno 39.716 denacionalizacijskih zahtevkov.
Pravnomočno rešenih 99,8 odstotka zahtevkov
Do konca junija so upravne enote in pristojna ministrstva pravnomočno rešili 39.651 zahtevkov oziroma 99,8 odstotka vseh vloženih zahtev. Nerešenih jih je ostalo 65, kar je 30 manj kot septembra 2023. Pristojni organi so tako v zadnjih letih povprečno končali približno deset postopkov na leto.
Od preostalih 65 zahtevkov jih je bilo 44 še nerešenih na prvi stopnji, 21 pa jih je bilo v pritožbenih postopkih, upravnih sporih ali reviziji.
Med 44 prvostopenjskimi zadevami jih 35 obravnavajo upravne enote, osem ministrstvo za kulturo in eno ministrstvo za okolje in prostor.
Zakon je kot osnovni način denacionalizacije predvidel vračilo odvzetega premoženja v naravi. Kadar to ni mogoče, lahko upravičenec prejme nadomestno premoženje ali odškodnino v denarju oziroma obveznicah Slovenskega državnega holdinga, ki je pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe.
Za odškodnine več kot 1,75 milijarde evrov
Slovenski državni holding je do zdaj upravičencem izplačal za nekaj več kot 1,75 milijarde evrov odškodnin, od tega 6,5 milijona evrov leta 2025.
Konec lanskega leta je imel SDH odprtih še 142 zahtevkov, pri katerih ocenjuje, da bo moral izplačati še približno 65 milijonov evrov. V holdingu so za STA opozorili, da gre za oceno, ki se lahko med nadaljnjimi postopki še spremeni. Pravnomočno določene obveznosti po njihovih navedbah poravnavajo sproti.
Del nalog pri denacionalizaciji ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki skrbi za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov oziroma dodeljevanje nadomestnih zemljišč. Do zdaj je upravičencem vrnil 163.590 hektarjev zemljišč in gozdov.
Upravičenci lahko zahtevajo tudi odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe premoženja v obdobju od uveljavitve zakona do pravnomočnega konca postopka. Sklad je do konca avgusta letos iz tega naslova izplačal 72,9 milijona evrov. Od tega je bilo 57,2 milijona evrov odškodnin, 15,1 milijona evrov zamudnih obresti in nekaj več kot pol milijona evrov pravdnih stroškov.
Najzahtevnejše zadeve prevzema celjska upravna enota
Ker bi se morali vsi postopki po prvotnem načrtu končati že pred približno 25 leti, je država v preteklosti sprejela več ukrepov za njihovo pospešitev. Vlada se je z izvajanjem denacionalizacije nazadnje seznanila konec marca letos ter pristojnima ministrstvoma naložila dodatne aktivnosti.
Na Upravni enoti Celje je bil nato ustanovljen specializirani oddelek za denacionalizacijo, ki deluje od 1. aprila. Na podlagi sporazumov je od drugih upravnih enot do zdaj prevzel 13 nerešenih zadev.
“Postopno pa bo v reševanje prevzel vse denacionalizacijske zadeve, ki so še v reševanju na upravnih enotah,” je za STA povedala načelnica celjske upravne enote Andreja Ulaga Kovač.
Kot je pojasnila, gre za zahtevne postopke, ki zaradi obsežne dokumentacije ter zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj zahtevajo poglobljeno strokovno obravnavo.
Med odprtimi primeri tudi cerkev pri Križankah
Med bolj obremenjenimi je bila Upravna enota Radovljica, kjer je Nadškofija Ljubljana vložila zahtevek za vrnitev približno 21.000 hektarjev oziroma 2000 parcel. Okoli 15.000 hektarjev zahtevanih zemljišč leži v Triglavskem narodnem parku. Upravna enota je o zahtevku že odločila, vendar se postopek nadaljuje zaradi pritožbe oziroma sodnega spora.
Končan ni niti postopek, v katerem Križniški red od Mestne občine Ljubljana zahteva vrnitev cerkve pri Križankah. Ministrstvo za kulturo je januarja 2024, ko je o zadevi odločalo že četrtič, zahtevo za vrnitev cerkve v naravi zavrnilo in presodilo, da redu pripada odškodnina.
Pravna zastopnica Križniškega reda Alja Šiška je zoper odločitev sprožila upravni spor. Kot je povedala za STA, upravno sodišče o njem do danes še ni odločilo.
