Vrednote, ki jih otroci osvojijo doma, pogosto ostanejo z njimi tudi v odraslosti. Psihologi poudarjajo, da nihče ni popoln in da posamezna navada ne razkriva celotne zgodbe o človeku ali njegovem otroštvu. Kljub temu pa se nekatere lastnosti pogosteje razvijejo pri ljudeh, ki so odraščali v okolju, kjer so bili pomembni spoštovanje, empatija in odgovornost.
Takšne navade lahko oblikujejo že starši, razvijamo pa jih lahko tudi pozneje v življenju.
1. Brez oklevanja pomagajo drugim
Ljudje, ki so pripravljeni pomagati tudi popolnim neznancem, pogosto ne iščejo pohvale ali priznanja. Preprosto se jim zdi samoumevno, da priskočijo na pomoč, če lahko.
2. Poskrbijo za malenkosti
Vrniti nakupovalni voziček na svoje mesto ali za seboj pospraviti ni velika stvar, vendar kaže na spoštovanje do drugih ljudi.
Takšna dejanja pogosto odražajo občutek odgovornosti in zavedanje, da s svojim ravnanjem vplivamo tudi na okolico.
3. Znajo priznati napako
Ljudje z zdravo samozavestjo se ne bojijo reči: “Zmotil sem se.”
Opravičilo zanje ni znak šibkosti, temveč pripravljenosti prevzeti odgovornost za svoje ravnanje.
4. Resnično poslušajo
Dober pogovor ni le govorjenje, ampak tudi poslušanje.
Ko se jim nekdo zaupa, ga ne prekinjajo in ne hitijo z nasveti, če jih sogovornik ni prosil. Zaradi tega jim ljudje pogosto zaupajo.
5. Preden sodijo, skušajo razumeti
Namesto hitrih zaključkov poskušajo pogledati na situacijo tudi z vidika drugega človeka.
To ne pomeni, da se z vsem strinjajo, ampak da so pripravljeni prisluhniti in po potrebi spremeniti svoje mnenje.
6. Iskreno privoščijo uspeh drugim
Uspeha drugih ne doživljajo kot grožnjo.
Napredovanje sodelavca, uspeh prijatelja ali sreča družinskega člana jih iskreno razveselijo, saj svoje vrednosti ne primerjajo z dosežki drugih.
7. Postavijo se za tiste, ki potrebujejo podporo
Ko opazijo krivico, ne ostanejo tiho.
Pripravljeni so braniti šibkejše ali povedati svoje mnenje, tudi kadar to ni najlažja ali najbolj priljubljena odločitev.
8. Znajo postaviti zdrave meje
Empatija ne pomeni, da moramo vedno ugoditi vsem.
Ljudje z zdravimi odnosi znajo reči tudi “ne”, ko je to potrebno, in pri tem ne občutijo pretirane krivde. Zavedajo se, da lahko za druge dobro poskrbijo le, če skrbijo tudi zase.
9. Znajo iti naprej
Ne oklepajo se zamer, slabih odnosov ali preteklih napak.
Iz izkušenj se skušajo nekaj naučiti, nato pa obrnejo nov list. To ne pomeni, da pozabijo, temveč da preteklosti ne dovolijo, da bi določala njihovo sedanjost.
Čeprav teh lastnosti ne razvijejo le ljudje, ki so odraščali v spodbudnem družinskem okolju, psihologi poudarjajo, da lahko varni odnosi, spoštljiva komunikacija in čustvena podpora v otroštvu pomembno prispevajo k razvoju empatije, samozavesti in zdravih odnosov tudi v odraslosti.
