Ameriški predsednik Donald Trump je po nenapovedanem srečanju z ruskim odposlancem Kirilom Dmitrijevom dejal, da bi bil lahko blizu obsežen dogovor o končanju vojne v Ukrajini. Po njegovih besedah dogovor ne bi zadeval le Ukrajine, temveč bi lahko postavil tudi širše temelje evropske varnosti.
Trump podrobnosti pogovora z odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina ni razkril. Novinarjem je dejal, da bo dogovor “zelo velik” in da bo z njim “vsakdo navdušen”.
Njegova izjava prihaja pred tristranskimi pogovori predstavnikov ZDA, Rusije in Ukrajine, napovedanimi za 10. in 11. november v Abu Dabiju. To bodo prvi tovrstni neposredni pogovori po februarju. r
V središču varnostna jamstva
Trumpov odposlanec Jared Kushner se je medtem v Bruslju sestal s predstavniki Ukrajine, zveze Nato in evropskih držav. Govorili so o varnostnih jamstvih za Ukrajino ter širšem evropskem varnostnem okviru.
Ameriški predlog naj bi predvideval stalna varnostna posvetovanja, komunikacijske kanale za krizne razmere, večjo preglednost vojaških dejavnosti in vzajemne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti stopnjevanja konfliktov.
Kushner je poudaril, da mora prihodnja ureditev spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav. Nobena država po njegovih besedah ne bi smela imeti pravice veta na varnostne odločitve ali zavezništva druge države, Nato pa bi ostal osrednji steber evropske kolektivne obrambe.
Kremelj priznava, da bo Evropa morala sodelovati
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da pogovorov o prihodnjem evropskem varnostnem sistemu ne bo mogoče izpeljati brez sodelovanja evropskih držav.
Moskva sicer Evropski uniji očita, da še ni določila, kdo bi lahko v pogajanjih nastopal v njenem imenu. Peskov je ocenil, da Evropa pri tem kaže neodločnost.
Na neusklajen evropski pristop je opozorila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni. V pismu predsedniku Evropskega sveta Antóniu Costi je zapisala, da številni različni formati pogovorov zmanjšujejo verodostojnost Evrope pri enem najpomembnejših varnostnih vprašanj.
Humanitarno premirje kot prvi korak
Obnovljena diplomatska prizadevanja sledijo šestdnevnemu humanitarnemu premirju v okupiranem ukrajinskem mestu Oleški, pri katerem je posredovala prva dama Melania Trump. Med prekinitvijo spopadov so na območje dostavili pomoč in evakuirali skoraj 800 ljudi.
V Beli hiši so se nato srečali ruski in ukrajinski predstavniki, ki so se Melaniji Trump zahvalili za posredovanje. Prva dama jih je pozvala, naj omejeno premirje uporabijo kot izhodišče za trajnejši dogovor.
Vprašanja ozemlja, povojnih varnostnih jamstev in izvajanja morebitnega sporazuma ostajajo odprta. Več naj bi bilo znano po pogovorih v Abu Dabiju.
