Val bombnih groženj evropskim potniškim letalom se nadaljuje že tretji dan v tem tednu. V petek so nove prijave prejeli na Portugalskem, Češkem, Madžarskem, Danskem, v Franciji in Italiji. Nekatera letala so preusmerili ali evakuirali, druga so do cilja spremljali vojaški lovci. Eksplozivnih naprav niso našli, poškodovanih ni bilo.
Madžarska je v eni uri napotila vojaška letala k trem potniškim letalom, ki so prejela bombne grožnje. Šlo je za povezave iz Bruslja proti Sofiji ter iz Prage proti Cipru in Romuniji.
Francoske oblasti so prejele štiri nove grožnje, povezane z letali nad francoskim ozemljem. Vsa so varno pristala na pariškem letališču Orly, kjer so jih pregledali strokovnjaki za odstranjevanje eksplozivnih sredstev.
V Pragi grožnje devetim letom
Na praškem letališču Václava Havla so grožnje prejeli za štiri prihajajoče in pet odhajajočih letov. Med njimi so bile povezave z Dansko, Španijo, Veliko Britanijo, Nizozemsko, Ciprom, Romunijo in Italijo.
Češka policija je izvedla varnostne postopke, eksploziva pa ni našla. Zaradi groženj v Pragi niso odpovedali ali preusmerili nobenega leta.
Drugače je bilo z letalom družbe Wizz Air iz Prage proti Rimu, ki so ga preusmerili v Benetke. Po pristanku so potnike evakuirali in letalo pregledali.
Varnostni alarm je bil sprožen tudi ob prihodu Ryanairjevega letala iz Rima v Lizbono. Portugalske oblasti so prejele telefonsko opozorilo o morebitni bombi na krovu, potrditve, da je bila na letalu nevarna naprava, pa ni.
Oblasti povezave med grožnjami še niso dokazale
Podobni incidenti so se v začetku tedna zgodili na več deset letih. Letala so preusmerjali na druga letališča, začasno ustavljali pred vzletom ali jih spremljali z vojaškimi lovci. V nobenem od pregledanih letal niso našli eksploziva.
Eurocontrol je v četrtek evidentiral grožnje 14 letom, kar predstavlja približno 0,05 odstotka od skoraj 26.300 letov, opravljenih v evropskem zračnem prostoru. Kljub številnim prijavam je bil vpliv na celoten evropski letalski promet zato omejen.
Španski zunanji minister José Manuel Albares je ocenil, da bi lahko šlo za poskus hibridnega napada in psihološkega vojskovanja, saj je bilo v kratkem času z enakim načinom delovanja prizadetih več držav. Varnostni strokovnjaki dopuščajo tudi možnost posnemovalcev ali posameznikov z osebnimi motivi.
Nobena država za zdaj groženj ni uradno pripisala določeni skupini ali tuji oblasti. Preiskave se nadaljujejo. i
