Poslanca Danijel Krivec (SDS) in Franc Križan (Demokrati) sta bila na današnji izredni seji državnega zbora izvoljena za podpredsednika DZ. Krivec je na tajnem glasovanju prejel 84 glasov, štirje so bili proti, Križan pa 86 glasov, dva proti.
Kot poroča STA, je bilo pri obeh glasovanjih prevzetih po 88 glasovnic, vse so bile veljavne. Predsednik DZ Zoran Stevanović je poslanke in poslance pred glasovanjem pozval, naj glasovnic ne označujejo, potem ko so bile pri prejšnjem tajnem glasovanju o njegovi izvolitvi zaznane nepravilnosti.
Izkušnje in vodstveni profili obeh kandidatov
V predstavitvi kandidature Krivca so v SDS poudarili njegove dolgoletne parlamentarne izkušnje. Podpredsedniško funkcijo je opravljal že v preteklem mandatu, v državni zbor pa je bil prvič izvoljen leta 2004 in nato na vseh naslednjih volitvah. V enem izmed mandatov je vodil tudi poslansko skupino. Vodja poslancev SDS Jelka Godec je ob tem izpostavila, da “ne išče konfliktov, ne žuga, zna umiriti zadeve”, ter poudarila njegovo povezovalnost in poznavanje parlamentarnih postopkov.
Pri Križanu so predlagatelji iz vrst Demokratov in Resnice izpostavili njegove dolgoletne vodstvene izkušnje. Ima 37 let delovne dobe na vodilnih položajih, med drugim kot član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije, vodil pa je tudi več poslovnih sistemov doma in v tujini.
Poslanec Demokratov Tadej Ostrc je ob predstavitvi dejal, da “takšna pot človeka nauči marsičesa, odgovornosti za sprejete odločitve, spoštovanje časa, sposobnosti usklajevanja različnih interesov in predvsem tega, da rezultatov ni brez reda, dialoga in jasnega cilja”. Po njegovih besedah je Križan v javnosti prepoznan kot umirjen in spoštljiv sogovornik.
Politična razhajanja ob kadrovskih odločitvah
Oba kandidata so podprli tudi v poslanski skupini Resnica. V Svobodi in SD pa so bili kritični do načina kadrovanja, saj menijo, da se ključne funkcije zasedajo še pred jasnim razpletom glede prihodnje koalicije in opozicije. Ob tem so opozorili na, kot so navedli, “sprenevedanje strank” desnice, ki po njihovem mnenju že imajo dogovorjeno koalicijo.
Po poslovniku ima državni zbor največ tri podpredsednike, pri čemer mora biti eden iz največje opozicijske poslanske skupine. Podpredsedniki pomagajo predsedniku DZ pri njegovem delu in opravljajo naloge po dogovoru z njim, funkcijo pa opravljajo do prve seje novoizvoljenega državnega zbora.
Poslovnik določa tudi, da v primeru odsotnosti predsednika DZ njegove naloge prevzame podpredsednik, ki ga določi predsednik. Če ta ni določen ali predsedniku funkcija preneha, ga nadomešča najstarejši podpredsednik.
