Evropska centralna banka pred junijskim zasedanjem vse resneje razmišlja o novem dvigu obrestnih mer, saj zaostrovanje konflikta z Iranom znova povečuje inflacijske pritiske v evroobmočju. Po poročanju Bloomberga je član Sveta ECB Martin Kocher dejal, da se razprava med oblikovalci denarne politike trenutno praktično vrti med dvema možnostma – ohranitvijo obrestnih mer ali novim zvišanjem.
Kocher je ob robu srečanja evropskih finančnih ministrov na Cipru opozoril, da bodo letošnje inflacijske številke po vsej verjetnosti višje od dosedanjih napovedi. Glavni razlog ostajajo višje cene energije, ki jih je sprožil nov geopolitični pritisk na svetovne energetske trge.
Naftni trg je v zadnjih tednih močno reagiral na motnje v Hormuški ožini, eni ključnih svetovnih poti za izvoz nafte in utekočinjenega plina. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se v petek zaključile pri 103,54 dolarja za sod, kar pomeni skoraj enoodstotno dnevno rast.
ECB pred težko odločitvijo
Naslednje zasedanje ECB bo 10. in 11. junija, ko bodo centralni bankirji prejeli tudi nove projekcije gospodarske rasti in inflacije. Prav te napovedi bodo po pričakovanjih odločilne za končno odločitev glede obrestnih mer.
Kocher je dejal, da trenutno vse kaže na izbiro med ohranitvijo trenutne ravni obrestnih mer ali dodatnim dvigom. Ob tem ni želel napovedovati nadaljnje poti denarne politike po junijskem srečanju, saj negotovost zaradi geopolitičnih razmer ostaja visoka.
Inflacija v evroobmočju se je sicer v zadnjih mesecih približala ciljni ravni ECB pri dveh odstotkih, vendar so novi energetski pritiski ponovno odprli vprašanje, ali bi lahko dražja energija povzročila nov val širšega zviševanja cen.
Nafta, Iran in pritisk na evropsko gospodarstvo
Evropski trgi trenutno spremljajo predvsem posledice konflikta med Iranom in ZDA, ki je letos povzročil močne premike na energetskih trgih. Višji stroški goriva in transporta povečujejo tveganje, da bi se inflacijski pritisk prenesel tudi v druge dele gospodarstva.
Ameriški predsednik Donald Trump je sicer konec tedna dejal, da je mirovni dogovor z Iranom “v veliki meri dogovorjen”, vendar podrobnosti morebitnega sporazuma za zdaj še niso znane.
Kljub negotovosti Kocher ocenjuje, da gospodarstvo evroobmočja za zdaj ostaja razmeroma odporno. Zadnji gospodarski podatki sicer kažejo počasnejšo rast v prvem četrtletju, a brez hujšega ohlajanja aktivnosti.
Bloomberg je ob sklicevanju na Kocherjeve izjave poročal, da ECB zdaj predvsem ocenjuje, ali bi lahko nov energetski šok dolgoročneje spremenil inflacijska pričakovanja in centralno banko prisilil v novo zaostrovanje denarne politike.
