Evropska komisija napoveduje odpravljanje ovir za čezmejno poslovanje in združevanje bank. Del sprememb bi lahko posegel tudi v kapitalske zahteve, kritiki pa svarijo pred slabšanjem varnostnih mehanizmov.
Evropska komisija pripravlja spremembe, s katerimi želi evropskim bankam omogočiti lažje širjenje po enotnem trgu in učinkovitejše tekmovanje z veliko večjimi ameriškimi tekmeci. Konkretne zakonodajne predloge naj bi predstavila v začetku prihodnjega leta.
Bruselj je v petek objavil sporočilo o konkurenčnosti bančnega sektorja, v katerem kot eno glavnih težav izpostavlja razdrobljen evropski trg. Banke so pogosto velike v primerjavi z gospodarstvom države, v kateri imajo sedež, na ravni celotne EU pa ostajajo precej manjše od ameriških tekmecev.
Komisija zato napoveduje ukrepe za lažje čezmejne združitve, enostavnejše poslovanje bančnih skupin v več državah in manj podvajanja nadzornih zahtev. Obenem želi omejiti neupravičeno politično poseganje nacionalnih vlad v prevzeme bank iz drugih članic.
Glavna težava ni le količina pravil
Razpravo je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, pod čigar administracijo ZDA rahljajo del pravil, uvedenih po finančni krizi leta 2008. Evropske banke opozarjajo, da lahko njihovi ameriški tekmeci zaradi milejših zahtev uporabijo več kapitala za posojanje, trgovanje in prevzeme.
Bruselj za zdaj ne govori o splošni odpravi bančnih varovalk. V uradnem poročilu Komisije je kot glavni razlog za zaostajanje evropskih bank navedeno predvsem pomanjkanje obsega, ne zgolj strog regulativni okvir.
Po poročanju Financial Timesa Komisija kljub temu preučuje odpravo nekaterih dodatnih kapitalskih zahtev, poenostavitev kapitalskih rezerv in zmanjšanje poročevalskih obveznosti. Pregledala naj bi tudi mandat Evropskega bančnega organa ter razmislila, kako bi lahko ta bolj upošteval konkurenčnost evropskega bančnega sektorja.
Posebej pomemben je predlog, po katerem bi lahko čezmejne bančne skupine del kapitalskih in likvidnostnih zahtev izpolnjevale na ravni matične skupine, ne ločeno v vsaki državi. Komisija ocenjuje, da bi lahko odprava sedanjih omejitev sprostila do 230 milijard evrov likvidnih sredstev. Konkretni predlogi so predvideni za prvo četrtletje leta 2027, poroča Reuters.
Nacionalne vlade zavirajo združevanje bank
Evropske banke se pri širjenju še vedno srečujejo z močnimi nacionalnimi interesi. Komisija opozarja, da vlade pogosto nasprotujejo prevzemom domačih bank, čeprav jim regulatorji in organi za varstvo konkurence ne nasprotujejo.
Eden od najodmevnejših primerov je poskus italijanske banke UniCredit, da bi prevzela nemško Commerzbank. Nemška vlada je prevzemu nasprotovala, saj meni, da bi morala banka, ki je pomembna za financiranje nemških podjetij, ostati v domačih rokah.
Nekdanji italijanski premier Enrico Letta že dalj časa opozarja, da Evropa potrebuje banke z večjim obsegom in lažjim dostopom do celotnega enotnega trga. Do podobnega sklepa je v poročilu o konkurenčnosti prišel Mario Draghi. Evropske banke imajo v primerjavi z ameriškimi nižjo dobičkonosnost, višje stroške in manjšo tržno vrednost, kar omejuje njihovo sposobnost financiranja velikih naložb.
ECB svari pred zmanjševanjem kapitalskih zahtev
Kapitalske zahteve določajo, koliko lastnih sredstev mora imeti banka za pokrivanje morebitnih izgub. Banke trdijo, da jim previsoke zahteve zmanjšujejo možnosti za kreditiranje gospodarstva. Potrošniške organizacije in del regulatorjev odgovarjajo, da so prav močnejše kapitalske rezerve po letu 2008 zmanjšale nevarnost novih bančnih zlomov.
Glavna bančna nadzornica Evropske centralne banke Claudia Buch je maja članice evrskega območja opozorila, naj kapitalskih zahtev ne zmanjšujejo. Po njeni oceni imajo banke že zdaj dovolj kapitala za posojanje, rast kreditiranja pa zavirajo predvsem šibko povpraševanje in povečana tveganja.
Nižje zahteve zato ne bi nujno prinesle več posojil podjetjem in gospodinjstvom, temveč bi se lahko prelile predvsem v višja izplačila delničarjem, je opozorila Buch.
Evropska reforma tako za zdaj ni preprosta kopija Trumpove deregulacije. Komisija želi predvsem povezati bančni trg in omogočiti nastanek večjih evropskih skupin. Ključno vprašanje pa ostaja, ali bo pod oznako poenostavljanja pravil posegla tudi v varovalke, ki so bile uvedene po zadnji veliki finančni krizi.
