Trgi so dosedanje motnje še lahko ublažili s preusmerjanjem dobav in črpanjem zalog. Če bi bila ključna plovna pot znova zaprta, bi lahko sledili nov skok cen energije, okrepitev inflacije in zviševanje obrestnih mer.
Ponovno zaprtje Hormuške ožine bi lahko ceno nafte Brent s sedanjih približno 84 dolarjev pognalo proti 150 dolarjem za sod. Takšen pretres bi znova okrepil inflacijo, zavrl gospodarsko rast in večje centralne banke prisilil v zviševanje obrestnih mer, opozarja Capital Economics.
Energetski trgi so dosedanje motnje zaradi konflikta z Iranom večinoma prestali s preusmerjanjem dobav po naftovodih in uporabo zalog. Približno tretjino surove nafte, ki je prej potovala skozi ožino, je bilo mogoče preusmeriti po drugi regionalni infrastrukturi.
Te možnosti pa niso neomejene. Komercialne zaloge nafte v državah OECD so na najnižjih ravneh v novejši zgodovini, zato bi imel trg ob ponovnem zaprtju ožine precej manj prostora za blaženje izpada dobave.
Osrednja napoved Capital Economics še vedno predvideva, da bodo motnje začasne in da se bo Brent postopoma spustil na 80 oziroma 75 dolarjev za sod. Trg opcij takšen razplet še vedno ocenjuje kot najverjetnejšega, čeprav se je povečala tudi verjetnost precej močnejšega skoka cen.
Če bi bila ožina znova zaprta, bi se lahko Brent najprej povzpel proti 120 dolarjem. V neugodnejšem scenariju bi dosegel 150 dolarjev za sod, evropske cene zemeljskega plina pa bi lahko s 54 poskočile na 90 evrov za megavatno uro.
Evropi grozita zastoj rasti in več kot šestodstotna inflacija
Še močnejši bi bil stagflacijski udarec za Evropo. Gospodarska rast v evroobmočju bi se lahko leta 2026 povsem ustavila, inflacija pa bi se na vrhuncu povzpela nad šest odstotkov. Združeno kraljestvo bi se približalo recesiji, rast cen pa bi lahko dosegla 7 odstotkov.
Pod pritiskom bi se znašla tudi azijska gospodarstva. Rast Indije bi se lahko upočasnila s 6,5 na 5,5 odstotka. Na Kitajskem bi višji stroški energije lahko zmanjšali povpraševanje po električnih vozilih in drugih dražjih izdelkih, povezanih z zelenim prehodom.
Kitajska je doslej k umirjanju naftnega trga prispevala z zmanjšanjem junijskega uvoza surove nafte za več kot 40 odstotkov na letni ravni in uporabo domačih zalog. Takšnega pristopa po oceni analitikov ne bo mogoče nadaljevati v nedogled.
Centralne banke bi se na dražjo energijo predvidoma odzvale z zaostrovanjem denarne politike, da bi preprečile prenos višjih stroškov v plače in druge cene. To bi pomenilo zviševanje obrestnih mer kljub občutnemu ohlajanju gospodarstva.
Po neugodnem scenariju Capital Economics bi ključna obrestna mera ob koncu leta v ZDA dosegla 4,63 odstotka, v evroobmočju 3,25 odstotka in v Združenem kraljestvu 4,75 odstotka.
