Slovenska Štajerska je na lestvici European Best Destinations osvojila prvo mesto med najboljšimi vinskimi regijami v Evropi za leto 2027. Z oceno 19,5 od 20 je prehitela slovite vinorodne pokrajine Italije, Španije, Francije, Avstrije, Portugalske in Grčije. Velik uspeh slovenske vinske regije je izpostavil tudi ameriški Forbes.
European Best Destinations je pri pripravi lestvice preučil več kot 90 vodilnih vinskih območij. Regije je ocenjeval glede na kakovost vin, vinogradniško dediščino, raznolikost sort, ponudbo vinskega turizma, pokrajino, gastronomijo, gostoljubnost, trajnost, lokalni značaj in dostopnost. V končni izbor se je uvrstilo 12 regij, ki po oceni organizacije najbolje povezujejo vino, kulturo, naravo in potovalna doživetja.
Štajerska je prejela oceno 19,5 od 20, na indeksu vinske odličnosti in doživetij pa je dosegla 9,8 od 10. European Best Destinations jo je opisal kot najbolj obetavno evropsko vinorodno regijo s hladnejšim podnebjem.
Od najstarejše trte do srčaste ceste med vinogradi
Pri Štajerski niso izpostavili le kakovosti vina, ampak celotno doživetje regije: valovite vinograde, družinske vinske kleti, zgodovinska mesta, lokalno kulinariko in značilne sorte grozdja.
Posebno mesto ima Maribor, kjer pred Hišo Stare trte raste več kot 450 let stara trta, ki velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu. Med najbolj prepoznavnimi podobami regije je tudi srčasta cesta med vinogradi pri Špičniku.
Jeruzalem s strmimi in sončnimi pobočji ponuja odlične razmere za pridelavo belih sort, med katerimi izstopa šipon. V Halozah se vinogradi raztezajo po nekaterih najstrmejših vinorodnih pobočjih na Štajerskem, pokrajino pa dopolnjujejo tradicionalni leseni klopotci.
“Le malo evropskih vinskih regij na tako majhnem območju združuje toliko izjemnih vinskih zgodb,” so zapisali pri European Best Destinations. Med posebnostmi so poleg najstarejše trte na svetu navedli še rojstni kraj slovenske penine, najstarejše ohranjeno slovensko arhivsko vino, zgodovinske mestne kleti in vinograde, ki se začenjajo skoraj na robu mesta.
Zibelka slovenske penine in vinogradniškega izobraževanja
Pomemben del štajerske vinske zgodovine predstavljata tudi Ptuj in Gornja Radgona. Ptujska vinska klet hrani Zlato trto iz leta 1917, ki velja za najstarejše ohranjeno slovensko vino. V Gornji Radgoni so leta 1852 pridelali prvo slovensko peneče vino.
Na razvoj vinogradništva je pomembno vplival tudi nadvojvoda Janez, ki je leta 1822 kupil posestvo Meranovo ter uvedel nove sorte grozdja in sodobnejše vinogradniške metode. Leta 1832 je tam začela delovati prva štajerska vinogradniška šola.
Organizacija je med posebnostmi Štajerske izpostavila še ranino, značilno lokalno sorto, ter povezanost sedmih raznolikih destinacij: Maribora, Ptuja, Jeruzalema, Haloz, Slovenskih goric, Ravnega polja in Pohorja.
“Štajerska je vinska pokrajina, ki jo je treba doživljati v svojem ritmu – skozi vina, hrano, kulturo in srečanja z ljudmi, ki jo oblikujejo,” so zapisali ocenjevalci.
Za Štajersko slovite italijanske, španske in francoske regije
Na drugo mesto se je uvrstila italijanska regija Langhe–Roero–Monferrato v Piemontu, znana po vinih Barolo in Barbaresco, na tretje pa španska Ribeira Sacra s strmimi vinogradi ob kanjonih rek Sil in Miño.
Četrto mesto je osvojil avstrijski Kamptal, peto italijanski Chianti Rufina, sledijo francoski Sancerre in Pouilly-Fumé, Etna na Siciliji, francoska Saumur in Anjou ter avstrijski Wachau. Deseterico zaokrožuje italijanska Dolina Aoste, na zadnji dve mesti pa sta se uvrstila portugalski Alentejo in grška Naoussa.
Prvo mesto Štajerske je še eno pomembno mednarodno priznanje slovenskemu vinu in turizmu. Regija je prepričala prav s povezavo med stoletno vinogradniško dediščino, družinskimi kletmi, izjemno pokrajino, kulinariko in sodobnimi turističnimi doživetji.
