Z začetkom kurilne sezone se znova povečuje nevarnost onesnaženosti zraka, ki jo v Sloveniji v veliki meri povzročajo stare in neučinkovite kurilne naprave na les. Mala kurišča so leta 2024 prispevala 53 odstotkov vseh državnih emisij delcev PM10 in kar 70 odstotkov emisij drobnih delcev PM2,5. Strokovnjaki zato pozivajo k uporabi suhega lesa, pravilnemu kurjenju, rednemu vzdrževanju peči in dimnikov ter zamenjavi zastarelih naprav.
Ključna priporočila ob začetku kurilne sezone so na skupni novinarski konferenci predstavili Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Eko sklad, Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije.
“Kurimo samo ustrezno gorivo, uporabljajmo suh les, poskrbimo za vzdrževano kurilno napravo in dimnik ter, kjer je to mogoče, razmislimo o zamenjavi stare in neučinkovite naprave,” so poudarili strokovnjaki.
Večina meni, da je zrak pozimi slabši
Raziskava o odnosu prebivalcev do kakovosti zraka kaže, da se zavedanje o vplivu kurjenja povečuje. Kar 73 odstotkov anketiranih meni, da je kakovost zraka pozimi slabša, 54 odstotkov jih kot vir onesnaženja prepoznava individualna kurišča, 59 odstotkov pa kurjenje biomase.
Dim iz sosednjih hiš je že kdaj zmotil skoraj dve tretjini vprašanih. Hkrati 43 odstotkov anketiranih za ogrevanje uporablja lesno biomaso. Kot najpomembnejši ukrep države za izboljšanje kakovosti zraka so sodelujoči v raziskavi izpostavili višje subvencije za zamenjavo malih kurilnih naprav, sledita boljše obveščanje in opolnomočenje prebivalcev.
Vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za okolje, naravo in podnebje na ministrstvu Štefanija Novak je poudarila, da so mala kurišča v zimskem času posebej pomemben vir delcev in benzo(a)pirena.
V hladnih in brezvetrnih dneh se onesnažen zrak zaradi geografskih in vremenskih značilnosti Slovenije težje razredči. Pravilno kurjenje zato ni pomembno le zaradi učinkovitejše porabe goriva, temveč tudi zaradi zdravja ljudi v neposredni okolici.
V peč ne sodijo odpadki niti vlažna drva
Pri ogrevanju z lesom je treba uporabljati ustrezno in redno vzdrževano kurilno napravo ter suh les, ki se je na zraku sušil najmanj eno leto. Lesna goriva, kot so drva in sekanci, naj vsebujejo manj kot 20 odstotkov vlage.
V peč nikakor ne sodijo odpadki. Njihovo sežiganje lahko povzroča izpuste številnih škodljivih snovi, nepravilno kurjenje in vlažna drva pa vodijo v nepopolno zgorevanje. Pri tem lahko nastaja nevaren ogljikov monoksid, povečujeta pa se tudi količina saj in nastajanje katranskih oblog v dimniku.
Sebastijan Zupanc, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, je lastnikom kurilnih naprav svetoval, naj dimnikar pred začetkom rednega kurjenja očisti peč in dimnik ter preveri njuno delovanje.
Katranske obloge so lahko vzrok za dimniški požar, ki se lahko razširi na ostrešje in celoten objekt. Redno vzdrževanje zato ni le formalna obveznost, ampak eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje požarov in zastrupitev.
S pravilnim kurjenjem je mogoče zmanjšati emisije delcev, benzo(a)pirena, ogljikovega monoksida in drugih škodljivih snovi, obenem pa zmanjšati porabo goriva ter izboljšati požarno varnost.
Les v starih pečeh pomembno onesnažuje zrak
Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka na ARSO je pojasnila, da agencija kakovost zunanjega zraka že več desetletij spremlja na številnih merilnih mestih po državi. Čeprav se ravni delcev v zadnjem desetletju znižujejo, se vsako zimo še pojavljajo obdobja, ko presežejo mejne vrednosti.
Nacionalne emisijske evidence kažejo, da je glavni antropogeni vir primarnih delcev zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju. Največji problem predstavlja kurjenje lesa v starejših in manj učinkovitih napravah.
Mala kurišča so leta 2024 ustvarila 53 odstotkov vseh slovenskih emisij delcev PM10 in 70 odstotkov emisij delcev PM2,5, pri čemer imajo odločilno vlogo naprave na les.
To potrjujejo tudi kemijske analize delcev. Med njihove glavne vire sodijo promet, dvigovanje cestnega in mineralnega prahu, sekundarni delci, povezani s kmetijstvom, industrijo in prometom, ter zgorevanje lesne biomase. Prav delež slednjega se v obdobjih povišanih koncentracij PM10 izrazito poveča.
ARSO meritve sproti zbira, strokovno preverja in objavlja, ob visokih ravneh onesnaženosti pa izda opozorilo in priporočila za ravnanje.
Onesnaženi delci lahko vplivajo na skoraj vse organe
Dr. Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opozorila, da smo zunanjemu onesnaženemu zraku izpostavljeni vsi in vse življenje. Onesnaženost lahko prispeva k razvoju akutnih in kroničnih bolezni ter prezgodnji umrljivosti.
Med posebej ranljivimi skupinami so majhni otroci, nosečnice, starejši ter ljudje s kroničnimi boleznimi dihal, srca in ožilja.
Delci lahko vplivajo na skoraj vse organe in sisteme človeškega telesa. Onesnažen zrak je povezan z boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja, možgansko kapjo, sladkorno boleznijo, astmo in kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Vpliva lahko tudi na nosečnost in razvoj otrok.
Delci in onesnaženost zraka kot celota so dokazano rakotvorni ter lahko povzročajo pljučnega raka, opozarja NIJZ. Prebivalcem zato svetujejo redno spremljanje meritev in napovedi ARSO ter upoštevanje priporočil ob poslabšanju kakovosti zraka.
Za zamenjavo naprav izplačanih več kot 26 milijonov evrov
Štefanija Novak je poudarila, da odgovornosti za zmanjšanje emisij ni mogoče naložiti samo posameznikom. Država z nepovratnimi spodbudami podpira zamenjavo zastarelih peči z učinkovitejšimi ogrevalnimi sistemi.
Od septembra 2025 do septembra 2026 je bilo prek Eko sklada za zamenjavo kurilnih naprav izplačanih več kot 26 milijonov evrov oziroma skoraj 6000 spodbud. Dobrih deset milijonov evrov je bilo namenjenih napravam na lesno biomaso, slabih 16 milijonov evrov pa toplotnim črpalkam.
Pri zamenjavi stare naprave so spodbude višje kot pri prvi vgradnji. Za kotel na lesno biomaso je mogoče pridobiti do 50 odstotkov priznanih stroškov oziroma največ 5000 evrov. Za toplotno črpalko zrak–voda je mogoče dobiti največ 4500 evrov, za toplotno črpalko voda–voda oziroma zemlja–voda pa do 8000 evrov.
Eko sklad je v zadnjih treh letih podprl zamenjavo več kot 32.000 starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso in toplotnimi črpalkami. Za to je namenil več kot 103 milijone evrov nepovratnih sredstev.
Občanom je na voljo tudi brezplačno energetsko svetovanje mreže ENSVET. Po Sloveniji deluje 60 svetovalnih pisarn z več kot 60 usposobljenimi energetskimi svetovalci, ki pomagajo pri izbiri ogrevanja, uporabi obnovljivih virov energije in pridobivanju finančnih spodbud.
Do leta 2030 bodo veljali strožji standardi
Slovenija mora v domači pravni red prenesti novo evropsko direktivo o kakovosti zunanjega zraka, ki za leto 2030 določa bistveno strožje standarde, med drugim za delce PM10 in PM2,5.
“Naslednjih nekaj let ne sme biti obdobje čakanja, ampak obdobje sistematičnega zmanjševanja emisij,” je poudarila Novak.
K ukrepom bo prispeval tudi sedemletni projekt Slovenia SupAIR, ki ga bo Evropska komisija financirala v 40-odstotnem deležu. Projekt med drugim predvideva izboljšave dimnikarskih storitev, dodatna usposabljanja dimnikarjev, okrepljeno ozaveščanje o pravilnem kurjenju, nadgradnjo mreže ENSVET in proučitev dodatnih finančnih možnosti za zamenjavo starih naprav.
Pri nakupu drv in peletov ni odločilna samo cena
Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije je opozorila še na pravilno izbiro goriva. Vsa drva, vključena v letošnje testiranje, so bila dovolj suha, težave pa ostajajo pri označevanju količine. Ponudniki uporabljajo kubične metre, prostorninske metre ali zgolj mere palet, zato potrošniki ponudbe težko primerjajo.
Pri peletih je bil med 22 testiranimi vzorci pomanjkljiv le eden, pri nobenem pa niso ugotovili preseženih vrednosti onesnaževal. Dve vreči sta kljub temu vsebovali sedem oziroma devet odstotkov manj peletov od označenih 15 kilogramov.
Zveza potrošnikov svetuje, naj kupci ne primerjajo zgolj cen posameznih vreč in naj ne sklepajo, da je dražji izdelek samodejno kakovostnejši. Letošnje testiranje namreč ni pokazalo neposredne povezave med ceno in kakovostjo.
Osrednje sporočilo pred začetkom kurilne sezone tako ostaja jasno: uporabljajmo ustrezno in suho gorivo, pravilno kurimo, redno vzdržujmo peči in dimnike ter stare neučinkovite naprave, kadar je mogoče, zamenjajmo. Tako zmanjšujemo onesnaževanje, varujemo zdravje in hkrati preprečujemo požare ter zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
