Ministrstvo za finance zavrača enačenje trenutnega proračunskega primanjkljaja z ocenami prihodnjih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po uradnih podatkih je primanjkljaj državnega proračuna do konca oktobra ostal pri približno 1,2 milijarde evrov, dinamični izračun ministrstva pa kaže, da bi razvojni zakon javnofinančne prihodke zmanjšal za približno 647 milijonov evrov letno.
Kot so sporočili z Ministrstva za finance, je treba pri presoji javnofinančnega položaja jasno razlikovati med dejanskimi podatki o izvrševanju državnega proračuna in projekcijami učinkov zakona, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.
Primanjkljaj se do oktobra ni povečal
Kot smo na Portal24.si že poročali v prispevku Proračunski prihodki zrasli za skoraj desetino, primanjkljaj dosegel 1,2 milijarde evrov, je primanjkljaj državnega proračuna do konca oktobra znašal približno 1,2 milijarde evrov. Po pojasnilu Ministrstva za finance je bil na približno enaki ravni že ob koncu prvega polletja, zato dosedanji podatki ne kažejo njegovega nadaljnjega povečevanja.
Po podatkih finančnega ministrstva je do konca oktobra nominalno ostal na približno enaki ravni.
“Dosedanji podatki torej ne kažejo na povečevanje primanjkljaja v letošnjem letu,” so poudarili na ministrstvu.
Gre za podatke o dejanskem izvrševanju proračuna, zato jih po navedbah ministrstva ni mogoče neposredno enačiti z ocenami morebitnih prihodnjih učinkov razvojnega zakona.
Dinamični izračun vključuje gospodarsko aktivnost
Ministrstvo za finance je pri oceni učinkov zakona uporabilo dinamični izračun. Ta poleg neposrednega zmanjšanja posameznih davčnih prihodkov upošteva tudi vpliv ukrepov na gospodarsko dejavnost, investicije in potrošnjo.
Po izračunih ministrstva bi razvojni zakon javnofinančne prihodke zmanjšal za približno 647 milijonov evrov na leto.
Minister za finance Andrej Šircelj je ob predstavitvi ukrepov poudaril, da zakon ni namenjen le davčnim razbremenitvam, temveč izboljšanju konkurenčnosti in ustvarjanju pogojev za večjo gospodarsko aktivnost.
Ukrepi v zakonu so namenjeni različnim skupinam prebivalstva, med drugim upokojencem, družinam, najemnikom, kmetom, samozaposlenim in podjetnikom.
Finančno ministrstvo opozarja, da je treba v referendumski kampanji ločevati med že izmerjenim stanjem javnih financ in ocenami, kaj bi se lahko zgodilo po uveljavitvi zakona.
“Pri tako pomembni temi, kot so javne finance, je ključno, da javnost dobi objektivne in preverljive informacije,” so zapisali na ministrstvu.
Volivci bodo na referendumu odločali o celotnem zakonu, ki med drugim prinaša nižji DDV za izbrana osnovna živila, možnost začasnega znižanja DDV za del energentov, razvojno kapico in ugodnejšo obravnavo normiranih samostojnih podjetnikov.
