Francija in Velika Britanija bosta v četrtek sklicali izredni sestanek zunanjih ministrov, na katerem bodo razpravljali o ponovnem odprtju Hormuške ožine, ene ključnih svetovnih pomorskih poti za transport nafte in plina.
Srečanje prihaja v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu in naraščajoče negotovosti glede vloge ZDA pri reševanju krize. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč v začetku tedna pozval evropske zaveznike, naj prevzamejo večjo odgovornost in sami zagotovijo dostop do ključnih energetskih poti.
Hormuška ožina je po napadih konec februarja dejansko zaprta, kar neposredno vpliva na globalne energetske tokove. Pred začetkom konflikta je skozi to pomorsko pot potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in plinom.
Evropa išče diplomatske rešitve
Na srečanju, ki bo potekalo virtualno, bodo sodelovali tudi ministri iz Nemčije, Italije in Nizozemske ter visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas.
Britanski premier Keir Starmer je ob tem poudaril, da je deeskalacija razmer ključna. „Deeskalacija konflikta in ponovno odprtje ožine sta najučinkovitejši način za reševanje krize življenjskih stroškov,“ je dejal.
Dodal je, da bodo na srečanju „ocenili vse izvedljive diplomatske in politične ukrepe za ponovno vzpostavitev svobode plovbe, zagotovitev varnosti ladij in pomorščakov ter nadaljevanje pretoka ključnega blaga“.
Širša mednarodna udeležba
Srečanja se bodo udeležile tudi nekatere partnerske države zunaj Evrope, med drugim Japonska, Kanada, Južna Koreja, Nova Zelandija, Združeni arabski emirati in Nigerija.
Pobuda sledi nedavni skupni izjavi 35 držav, ki so obsodile zaprtje ožine in poudarile pomen svobode plovbe. „Svoboda plovbe je temeljno načelo mednarodnega prava,“ so zapisale.
Pomen za svetovno gospodarstvo
Zaprtje Hormuške ožine predstavlja resno tveganje za svetovne dobavne verige in cene energentov. Gre za eno najpomembnejših prometnih točk na svetu, zato morebitno podaljšanje krize neposredno vpliva na gospodarstva po Evropi in širše.
Evropske države zato poskušajo najti skupen pristop, ki bi omogočil ponovno vzpostavitev varnega prehoda in stabilizacijo razmer v regiji.
