Na zasedanju zunanjih ministrov EU je opozoril na nove napade na Bližnjem vzhodu, pozval k umirjanju napetosti in nadaljevanju diplomatskih prizadevanj.
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je na zasedanju zunanjih ministrov Evropske unije (FAC) izrazil zaskrbljenost zaradi ponovnih napadov na Bližnjem vzhodu ter vse strani pozval k umirjanju razmer in nadaljevanju diplomatskih prizadevanj.
Poudaril je, da mora Hormuška ožina ostati odprta ter da mora biti zagotovljena svobodna plovba. Ocenil je tudi, da Memorandum o soglasju med Združenimi državami Amerike in Iranom ostaja dober okvir za nadaljnji dialog.
Minister Kajzer je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer v Gazi in poudaril potrebo po nadaljnjem dialogu z Izraelom.
“Iskati moramo pozitivne načine vplivanja na razmere, ohraniti odprte komunikacijske kanale z Izraelom ter dati prednost dialogu in konstruktivnemu sodelovanju. Slovenija proučuje načine za učinkovitejšo humanitarno pomoč,” je dejal.
Ob tem je pozval k nadaljnjim prizadevanjem za celovito izvajanje mirovnega načrta za Gazo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN 2803, vključno z razorožitvijo Hamasa. Pozdravil je tudi okvirni sporazum med Izraelom, Libanonom in Združenimi državami Amerike.
Kajzer tudi o Ukrajini in odnosih z Združenimi arabskimi emirati
Ob robu zasedanja Sveta EU za zunanje zadeve se je Kajzer srečal tudi z državno ministrico Združenih arabskih emiratov Lano Zaki Nuseibah. Govorila sta o napetostih v zalivski regiji ter možnostih za krepitev dvostranskega sodelovanja, predvsem na gospodarskem področju. Minister je ob tem poudaril odlične odnose med državama in se ZAE ponovno zahvalil za pomoč pri repatriaciji slovenskih državljanov iz regije marca lani.
Na neformalnem zajtrku zunanjih ministrov EU, posvečenem humanitarnim vidikom vojne v Ukrajini, je Kajzer skupaj s kolegi obsodil ravnanje s civilisti in vojnimi ujetniki, o katerem so poročali predstavniki ukrajinskih nevladnih organizacij. Opozoril je, da takšna dejanja pomenijo hude kršitve Ženevske konvencije in mednarodnega prava.
“EU mora ostati enotna in nadaljevati s krepitvijo dvotirnega pristopa – podporo Ukrajini in odločnim pritiskom na Rusijo, tudi z novimi sankcijami,” je poudaril.
Po njegovih besedah bo Slovenija še naprej krepila humanitarno pomoč Ukrajini, vključno s psihosocialno podporo, zavzel pa se je tudi za nadaljnjo krepitev ukrajinske zračne obrambe, zagotavljanje energetske podpore pred zimo ter nadaljevanje približevanja Ukrajine Evropski uniji. Ob tem je poudaril še pomen dokumentiranja vseh kršitev mednarodnega prava, da bi bili odgovorni zanje tudi ustrezno kaznovani.
