Islandci so na referendumu zavrnili obnovitev pogajanj o članstvu države v Evropski uniji. Proti nadaljevanju pogajanj je glasovalo 52,8 odstotka volivcev, podprlo pa jih je 47,2 odstotka. Odločilni so bili predvsem pomisleki glede nadzora nad bogatimi ribolovnimi območji in ohranitve državne suverenosti.
Po končnem štetju, ki ga je objavila islandska javna radiotelevizija RÚV, je proti nadaljevanju pogajanj glasovalo 118.040 ljudi, za pa 105.339. Volilna udeležba je dosegla visokih 82,5 odstotka.
Islandci tokrat niso neposredno odločali o vstopu države v Evropsko unijo. Referendumsko vprašanje se je nanašalo le na to, ali naj vlada znova začne pristopna pogajanja. Če bi jih uspešno končala, bi morali volivci o morebitnem članstvu odločati še na enem referendumu.
Podeželje proti, središče Reykjavika za
Rezultati so pokazali jasno geografsko delitev. Nadaljevanje pogajanj so podprli predvsem volivci v dveh volilnih enotah v središču Reykjavika, medtem ko so se podeželje, manjša mesta in predmestja prestolnice večinsko izrekli proti.
Premierka Kristrún Frostadóttir, ki je podpirala nadaljevanje pogajanj, je napovedala, da bo vlada voljo volivcev spoštovala. Islandija se bo zato osredotočila na krepitev sedanjih odnosov z Evropsko unijo prek Evropskega gospodarskega prostora.
“Velik nauk zame in za vlado je, da so ljudje zadovoljni s sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru,” je po poročanju Reutersa dejala Frostadóttir. Razprava o nadaljevanju pristopnih pogajanj bo tako najmanj do konca mandata sedanje vlade končana.
Evropska komisija je sporočila, da odločitev islandskih volivcev spoštuje, in poudarila, da Islandija ostaja tesna partnerica Unije.
Ribištvo pretehtalo nad varnostnimi argumenti
Nasprotniki nadaljevanja pogajanj so opozarjali predvsem na skupno evropsko ribiško politiko. Ribolov je eden najpomembnejših delov islandskega gospodarstva in izvoza, zato se številni prebivalci bojijo, da bi članstvo v EU zmanjšalo nadzor države nad njenimi ribolovnimi območji in kvotami.
Zagovorniki pogajanj so v ospredje postavljali večjo gospodarsko stabilnost, možnost prihodnjega prevzema evra ter varnost v času zaostrenih odnosov na Arktiki. K ponovni razpravi o članstvu so prispevale tudi grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede Grenlandije in negotovost glede prihodnjih ameriških varnostnih zavez Evropi.
Islandija je članica Nata, vendar nima lastne stalne vojske. Je tudi del schengenskega območja in Evropskega gospodarskega prostora, zato ima dostop do evropskega enotnega trga ter uporablja velik del zakonodaje EU, čeprav pri njenem sprejemanju nima glasovalne pravice.
Pogajanja obstala pred več kot desetletjem
Islandija je prošnjo za članstvo v EU vložila leta 2009, po hudi finančni in bančni krizi. Pogajanja so nato zaradi političnih sprememb in nasprotovanja članstvu obstala.
Sedanja levosredinska vlada je referendum predstavila kot priložnost, da volivci po več kot desetletju znova določijo odnos države do Evropske unije. Rezultat je za zagovornike širitve EU razočaranje, vendar obenem kaže, da večina Islandcev sedanji položaj – tesno gospodarsko sodelovanje brez polnopravnega članstva – še vedno vidi kot najboljšo možnost.
