Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je krepitev Natove vojaške navzočnosti na Arktiki označil za neposredno grožnjo varnosti Rusije. Opozoril je, da vse več vojaških dejavnosti povečuje nevarnost incidenta, ki bi lahko vodil v oborožen spopad z “morebitnimi katastrofalnimi posledicami”.
Lavrov je opozorilo objavil v članku, ki ga je v ponedeljek objavilo rusko zunanje ministrstvo. Posebej je izpostavil Natove vojaške vaje in misijo Arctic Sentry, s katero želi zavezništvo povezati dejavnosti svojih članic na skrajnem severu.
“Takšna vojaška dejavnost na skrajnem severu neposredno ogroža varnost Rusije,” je zapisal Lavrov. Natove vaje v regiji je označil za agresivne in zatrdil, da povečujejo možnost nevarnih incidentov.
Moskva je podobne očitke izrekla že ob začetku misije Arctic Sentry, hkrati pa zavrača trditve, da sama ogroža članice Nata.
Nato krepi navzočnost na skrajnem severu
Nato je misijo Arctic Sentry začel februarja letos. Gre za večpodročno vojaško dejavnost, ki združuje vaje, nadzor morja in zračnega prostora, satelitsko opazovanje ter uporabo brezpilotnih sistemov.
Zavezništvo odločitev utemeljuje z naraščajočo rusko vojaško dejavnostjo in vse večjim zanimanjem Kitajske za Arktiko. Nato poudarja, da je njegova okrepljena navzočnost namenjena odvračanju, obrambi članic in varovanju strateških povezav med Evropo in Severno Ameriko.
Položaj Nata na severu se je močno spremenil po pristopu Finske in Švedske. Sedem od osmih arktičnih držav je zdaj članic zavezništva, edina izjema je Rusija. Junija je Nato na Finskem vzpostavil tudi nove večnacionalne kopenske sile, ki jih vodi Švedska.
Na Norveškem so okrepili enote, namenjene delovanju v arktičnih razmerah, zavezništvo pa razvija nove nadzorne sisteme, ledolomilce, brezpilotna plovila in drugo opremo za delovanje v ekstremnem mrazu.
Rusija ima največjo vojaško infrastrukturo v regiji
Rusija ima kljub Natovi krepitvi še vedno največjo vojaško navzočnost in najobsežnejšo infrastrukturo na Arktiki. V regiji ima vojaška oporišča, letališča, globokomorska pristanišča ter severno floto, v kateri so tudi jedrske podmornice.
Moskva Arktiko obravnava kot območje svojih ključnih varnostnih in gospodarskih interesov. Pomembna je zlasti severna pomorska pot, ki bi lahko Rusiji omogočila krajšo povezavo z azijskimi trgi. V regiji so tudi velika nahajališča nafte, zemeljskega plina in kritičnih mineralov.
Svoje dejavnosti na Arktiki krepi tudi Kitajska, predvsem v sodelovanju z Rusijo. Nato opozarja, da tesnejše vojaško in gospodarsko povezovanje Moskve in Pekinga vpliva na varnost celotnega severnega Atlantika.
Taljenje ledu odpira nove poti
Strateški pomen Arktike dodatno povečuje taljenje morskega ledu. Zaradi daljših plovnih obdobij postajajo dostopnejše nove pomorske poti in naravna bogastva, s tem pa se krepi tudi tekmovanje velikih sil.
V ozadju so še ameriške zahteve po večji navzočnosti na Grenlandiji, ki ima pomembno lego med Severno Ameriko, Evropo in Arktičnim oceanom.
Lavrovovo opozorilo tako prihaja v času, ko Arktika iz območja omejenega sodelovanja vse hitreje postaja eno ključnih prizorišč vojaškega in gospodarskega tekmovanja med Rusijo, Natom in Kitajsko.
