Hladnejši jesenski dnevi so prijetni za daljše sprehode s psom, vendar se ob poteh in v parkih pojavijo nevarnosti, ki jih lastniki zlahka spregledajo. Želod, divji kostanj, gobe, plesnivi organski ostanki in stoječa voda lahko povzročijo resne zdravstvene težave, zaradi krajših dni pa je pomembna tudi vidnost psa v prometu.
Jeseni tla prekrijejo plodovi, listje in gobe, ki pse vabijo k raziskovanju. Posebno pozornost potrebujejo živali, ki med sprehodom pobirajo in žvečijo vse, kar najdejo.
Med pogostejšimi nevarnostmi je želod, ki vsebuje čreslovine. Zaužitje lahko povzroči bruhanje, drisko, bolečine v trebuhu in izgubo teka, večji ali celi plodovi pa lahko obtičijo v prebavilih.
Nevaren je tudi divji kostanj, ki ga prepoznamo po bodičasti zeleni ovojnici in velikem rjavem plodu. Vsebuje eskulin, ki je za pse strupen, večji plod pa lahko povzroči tudi črevesno zaporo. Divjega kostanja ne smemo zamenjevati s pravim oziroma jedilnim kostanjem, ki sam po sebi ni enako strupen, vendar lahko večji kosi ali trda lupina prav tako povzročijo dušenje oziroma prebavne težave.
Veterinarska dobrodelna organizacija PDSA opozarja, da lahko zaužiti želod in divji kostanj povzročita prebavne motnje, v hujših primerih pa tudi nevarno zaporo črevesja.
Previdno pri listju, kompostu in gobah
Navaden kup zdravega listja za psa praviloma ni nevaren že zato, ker je vlažen. Lahko pa se pod njim skrivajo ostanki hrane, gobe, ostri predmeti ali plesniv organski material.
Posebej nevarni so kompostni kupi in gnijoči živilski odpadki. Nekatere plesni proizvajajo tako imenovane tremorgene mikotoksine. Po podatkih Merckovega veterinarskega priročnika lahko zastrupitev povzroči bruhanje, tresenje mišic, motnje ravnotežja, pospešen srčni utrip in epileptične napade.
Psu zato ne dovolimo, da brska po kompostu ali zaužije neznano gobo. Ker je varno in strupeno gobo pogosto težko ločiti že človeku, je najbolje preprečiti zaužitje katerekoli prosto rastoče gobe.
Klopi jeseni še ne izginejo
Nižje temperature ne pomenijo takojšnjega konca sezone klopov. Slovenska uprava za varno hrano in veterinarstvo opozarja, da so klopi pri nas dejavni od zgodnje pomladi do jeseni, ob milem vremenu pa se lahko pojavijo tudi pozneje.
Po sprehodu skozi travo, grmovje ali gozd psa preglejmo predvsem okoli uhljev, vratu, pazduh, dimelj in med prsti. Najdenega klopa čim prej odstranimo s primernim pripomočkom, pri izbiri zaščitnega sredstva pa se posvetujemo z veterinarjem.
Zelena ali motna voda je lahko smrtno nevarna
V jezerih in ribnikih se lahko pojavijo cianobakterije, pogosto imenovane modrozelene alge. Nekatere proizvajajo toksine, ki lahko pri psu zelo hitro povzročijo hudo zastrupitev.
Psu ne dovolimo plavanja ali pitja vode, če je ta izrazito zelena, motna, ima peno oziroma obloge na površini ali če je ob vodi postavljeno opozorilo. Če pride v stik s sumljivo vodo, ga speremo s čisto vodo, preprečimo lizanje dlake in nemudoma pokličemo veterinarja.
Na Portal24.si smo že poročali, da so bile potencialno strupene cianobakterije zaznane tudi v Bohinjskem jezeru.
Kdaj je treba takoj poklicati veterinarja?
Veterinarsko pomoč poiščemo takoj, če se po sprehodu pojavijo:
- ponavljajoče se bruhanje ali driska,
- močno slinjenje,
- tresenje, krči ali opotekanje,
- nenavadna zaspanost oziroma nemir,
- napet ali boleč trebuh,
- težave z dihanjem,
- izguba zavesti.
Bruhanja ne izzovemo sami, razen če tako naroči veterinar. Če vemo, kaj je pes zaužil, vzamemo s seboj ostanek plodu ali gobe oziroma naredimo fotografijo.
Za sprehode v temi so priporočljivi odsevna ovratnica, oprsnica ali povodec. V gozdu pa je psa smiselno obdržati blizu sebe oziroma na povodcu. Kot smo poročali ob opozorilih z območja Pohorja, lahko spuščen pes poveča nevarnost ob srečanju z medvedom.
