Evropska unija za zdaj ne kaže pripravljenosti, da bi razširila svojo pomorsko prisotnost v eni ključnih svetovnih trgovskih točk. Kljub naraščajočim pritiskom, predvsem iz ZDA, članice ostajajo zadržane do aktivnejšega vojaškega angažmaja v območju Hormuške ožine, kjer napetosti zaradi vojne z Iranom že vplivajo na globalne energetske tokove.
Na srečanju zunanjih ministrov v Bruslju se je odprlo vprašanje, ali bi bilo treba okrepiti ali razširiti pomorsko operacijo Aspides, ki deluje pod okriljem EU. Visoka predstavnica za zunanjo politiko Kaja Kallas je po razpravi poudarila, da med državami članicami ni politične volje za tak korak.
Kot je dejala, so sicer obstajali predlogi za okrepitev misije, vendar konkretne podpore za širitev njenega mandata ni bilo: „Razprava je tekla o tem, da bi operacijo okrepili, saj nima veliko pomorskih sredstev, vendar države članice niso pokazale interesa za razširitev mandata na Hormuško ožino.“ Ob tem je dodala še širši politični kontekst: „Nihče se noče aktivno vpletati v to vojno.“
Operacija Aspides je bila vzpostavljena februarja 2024 kot odgovor na napade na mednarodni ladijski promet, njen osnovni namen pa je zaščita trgovskih poti ter spremljanje varnostnih razmer na širšem območju od Rdečega morja do Perzijskega zaliva.
Pritisk iz Washingtona, a brez odziva
Razprava v Bruslju je potekala v času zaostrenih razmer na svetovnih energetskih trgih. Konflikt z Iranom je povzročil občutne motnje v dobavi nafte, cene pa so presegle mejo 100 dolarjev za sod. V tem kontekstu je ameriški predsednik Donald Trump evropske zaveznice pozval, naj aktivneje sodelujejo pri varovanju plovnih poti.
Opozoril je tudi na prihodnost zavezništva Nato, če evropske države ne bodo pripravljene prevzeti več odgovornosti. Kljub temu poziv ni naletel na konkreten odziv držav članic EU, ki ostajajo previdne glede morebitne vojaške eskalacije.
Po navedbah virov, ki so spremljali razpravo, se več držav zaveda tveganj, ki bi jih prinesla neposrednejša vpletenost v konfliktno območje, zlasti ob negotovem razvoju razmer na Bližnjem vzhodu.
Zadržanost ključnih držav članic
Skepsa do širjenja operacije se odraža tudi v stališčih posameznih držav. Nemčija je že pred srečanjem jasno nakazala, da ne namerava sodelovati v morebitni razširitvi misije, podobno razmišljajo tudi v Romuniji, kjer poudarjajo lastne varnostne prioritete v Črnem morju.
Luksemburg je izpostavil, da EU ni neposredno vpletena v konflikt, zato naj bi bila njena vloga predvsem podporna. „S sateliti in komunikacijami smo lahko koristni, vendar ne pričakujte vojakov in vojaške opreme,“ je bilo slišati pred zasedanjem.
Razprava v Bruslju tako razkriva širši razkorak med pričakovanji zaveznikov in dejansko pripravljenostjo evropskih držav za vojaško angažiranje. EU za zdaj ostaja pri omejenem pristopu, usmerjenem predvsem v zaščito obstoječih operacij, ne pa v njihovo širitev na nova krizna območja.
