Kitajske delnice, povezane z umetno inteligenco in proizvodnjo čipov, so v manj kot štirih mesecih izgubile približno 480 milijard dolarjev tržne vrednosti. Strm padec kaže, kako hitro lahko navdušenje nad umetno inteligenco preraste v špekulativni balon, vendar še ne pomeni, da enak zlom neizogibno čaka tudi zahodne trge.
Kitajski indeks STAR50, v katerem imajo pomembno vlogo proizvajalci polprevodnikov in druga tehnološka podjetja, je z najvišje vrednosti zdrsnil za približno 40 odstotkov. Širši indeks največjih kitajskih podjetij CSI300 je od junijskega vrha izgubil okoli 20 odstotkov.
“Trg se je razvil v špekulativno norijo, zdaj pa gledamo pok balona,” je razmere za Reuters opisal pekinški upravitelj skladov Dong Baozhen.
Padec ni bil nenaden dogodek, temveč se je odvijal več mesecev. Kljub temu je njegova hitrost presenetila vlagatelje, ki so verjeli, da bodo državna podpora tehnološkemu sektorju in velika vlaganja v umetno inteligenco še dolgo zagotavljali rast tečajev.
Od rekordnega zanimanja do prepolovljenih vrednosti
Delnice podjetij, povezanih z umetno inteligenco, so na vrhuncu predstavljale 42 odstotkov tržne kapitalizacije kitajskih delnic, ki kotirajo v celinski Kitajski in Hongkongu, ter 57 odstotkov njihovega prometa, kažejo podatki banke Goldman Sachs.
Zaradi tolikšne koncentracije je padec prizadel velik del trga, na katerem imajo pomembno vlogo mali vlagatelji.
Med najodmevnejšimi primeri je proizvajalec humanoidnih robotov Unitree. Povpraševanje malih vlagateljev ob njegovi avgustovski uvrstitvi na borzo je ponudbo preseglo približno 8000-krat. Vrednost delnic se je od začetka trgovanja prepolovila.
Proizvajalec pomnilniških čipov CXMT je samo v enem mesecu izgubil več kot četrtino vrednosti. Delnice podjetij MetaX Integrated Circuits in Moore Threads Technology, ki so ob prihodu na borzo poskočile za več sto odstotkov, so se od julija prav tako približno prepolovile.
Še močneje so padli nekateri proizvajalci optičnih komponent za podatkovne centre. Delnice družb Zhongji Innolight in Eoptolink Technology so od poletnih rekordov izgubile okoli 60 odstotkov vrednosti.
Vrednotenja so bila izjemno visoka
Za razprodajo ni bilo enega samega sprožilca. Vlagatelje so prestrašili previsoki tečaji, vprašanja o prihodnjem povpraševanju, davčne obveznosti in možnost novih ameriških omejitev za kitajsko opremo.
Če bi ZDA kitajskim proizvajalcem preprečile dobavljanje opreme ameriškim podatkovnim centrom, bi podjetja izgubila dostop do najbogatejšega in najhitreje rastočega dela svetovnega trga. Njihova rast bi bila zato še bolj odvisna od domačega kitajskega povpraševanja.
Indeks STAR50 tudi po 40-odstotnem padcu kotira pri približno stokratniku dobička podjetij v preteklem letu. Na vrhuncu je bilo razmerje skoraj 250, medtem ko je primerljivo razmerje pri ameriškem indeksu Nasdaq 100 okoli 30.
To pomeni, da so v cene kitajskih tehnoloških delnic še vedno vključena zelo visoka pričakovanja o prihodnji rasti.
“Preveliko poudarjanje tehnologije je povzročilo izkrivljanje vedenja kapitala,” je ocenil Leo Wang iz pekinškega sklada Qianchuang Capital. Denar se je osredotočil na en sektor, medtem ko ga je primanjkovalo v drugih delih gospodarstva.
Kitajski zlom še ni dokaz, da umetna inteligenca nima prihodnosti
Padec delnic ne pomeni nujno, da so kitajska podjetja na področju umetne inteligence tehnološko propadla ali da za njihove izdelke ni nobenega povpraševanja. Kaže predvsem, da so bile njihove delnice ovrednotene ob predpostavki skoraj neomejene rasti.
Kitajski položaj je tudi drugačen od ameriškega. Tamkajšnja podjetja se spoprijemajo z izvoznimi omejitvami, geopolitičnimi tveganji in možnostjo izključitve z zahodnih trgov. Pomembna razlika je tudi struktura vlagateljev, saj imajo na kitajskih borzah večjo vlogo posamezniki.
Ameriški tehnološki indeks Nasdaq je po nedavnem rekordu izgubil približno šest odstotkov, kar je bistveno manj od kitajskega padca. To samo po sebi še ne zagotavlja, da so ameriške delnice varne, kaže pa, da trga trenutno nista v enakem položaju.
Anthropicove številke kažejo tveganje, vendar tudi hitro rast
Zaskrbljenost na Zahodu spodbujajo predvsem ogromni zneski, ki jih tehnološka podjetja namenjajo čipom, podatkovnim centrom in električni energiji.
Ameriški laboratorij Anthropic je pred prvo javno ponudbo delnic razkril več kot 600 milijard dolarjev dolgoročnih obveznosti za računalniško in podatkovno infrastrukturo. Velik del pogodb je težko odpovedati oziroma jih bo moral Anthropic plačati ne glede na dejansko porabo zmogljivosti.
Družba je v prvi polovici leta 2026 izkazala 80,7 milijarde dolarjev čiste izgube, vendar je pri razlagi tega podatka potrebna previdnost. Približno 72 milijard dolarjev izgube je izviralo iz računovodskega prevrednotenja finančnih instrumentov in ni pomenilo tekočega denarnega stroška poslovanja.
Anthropicova izguba iz poslovanja se je v istem obdobju zmanjšala na 693 milijonov dolarjev, prihodki pa so z 1,16 milijarde poskočili na 16,29 milijarde dolarjev. Podjetje torej hitro raste, toda njegove infrastrukturne obveznosti so tako velike, da bi morebitno upočasnjevanje povpraševanja lahko povzročilo resne težave.
Opozorilo pred ceno previsokih pričakovanj
Kitajski padec zato ni zanesljiva napoved skorajšnjega zloma tehnoloških delnic na Zahodu. Je pa opozorilo, kaj se lahko zgodi, ko cene delnic začnejo temeljiti na pričakovanjih popolne prihodnosti, ne pa na sedanjem dobičku in dejanskem povpraševanju.
Vlaganja v umetno inteligenco lahko dolgoročno prinesejo velike spremembe in nove prihodke. Toda velika tehnološka obljuba še ne pomeni, da je vsaka delnica dobra naložba po kateri koli ceni.
Kitajski upravitelj skladov Wang Zhuo pričakuje tudi zaostritev konkurence med proizvajalci čipov in opreme. Cenovna vojna bi lahko znižala njihove marže, tudi če bi povpraševanje po umetni inteligenci še naprej raslo.
Kitajska izkušnja torej ne dokazuje, da je umetna inteligenca le modna muha. Dokazuje pa, da lahko tudi resnična tehnološka revolucija ustvari borzni balon – in da ta prej ali slej poči.
