Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je Državnemu zboru poslala sistemska priporočila za preglednejše financiranje političnih strank in volilnih kampanj. Med drugim predlaga razkritje izvora vseh sredstev, ki jih stranke prejmejo v dveh letih pred začetkom kampanje, ter prikaz njihovih transakcij v aplikaciji Erar.
Predsednica KPK Katarina Bervar Sternad je ob predstavitvi priporočil poudarila, da pri političnem financiranju niso pomembni le zakonitost, preglednost in nadzor.
“Pomembna je predvsem sledljivost. Javnost mora razumeti pot denarja. Če te poti ne moremo videti, tudi tveganj ne moremo prepoznavati,” je dejala. Kot je dodala, mednarodni standardi poudarjajo učinkovite nadzorne mehanizme, digitalizacijo poročanja in javno dostopnost podatkov, vendar so eno pravila na papirju, drugo pa njihovo izvajanje v praksi.
Po poročanju STA je KPK priporočila razdelila na tri sklope: neupravičeno porabo javnih sredstev, preglednost financiranja in posredno financiranje političnih dejavnosti prek oglaševanja.
Dogodki javnih institucij kot politična promocija
KPK tveganja zaznava tudi pri dogodkih občin, ministrstev in drugih javnih institucij, ki se lahko uporabljajo za politično promocijo. Namestnica predsednice KPK Tina Divjak je zato predlagala jasnejšo ločitev med institucionalnimi dogodki in volilnimi oziroma promocijskimi dejavnostmi.
Za večjo sledljivost financiranja kampanj komisija predlaga, da bi morale stranke razkriti izvor vseh sredstev, pridobljenih v dveh letih pred začetkom kampanje, tudi donacij fizičnih oseb.
Divjak je opozorila, da sta NSi in SD v volilnem letu 2022 od fizičnih oseb prejeli vsaka po skoraj 500.000 evrov. Donatorji, ki so prispevali več kot 90 odstotkov teh sredstev, so po navedbah KPK ostali javnosti neznani.
Komisija predlaga tudi spremembo zakonodaje, po kateri bi bile v Erarju vidne vse transakcije političnih strank, ki prejemajo denar iz državnega ali občinskih proračunov.
Omejitev oglaševanja državnih družb
Pri posrednem financiranju političnih dejavnosti prek oglaševanja KPK predlaga mesečno poročanje in objavo podatkov v Erarju. Državni zbor naj bi po besedah Divjakove presodil tudi, ali je oglaševanje smotrno pri družbah z monopolnim položajem, denimo elektrarnah ter družbah za upravljanje naložb in nepremičnin.
Namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan je pred lokalnimi volitvami posebej opozoril na župane, ki se potegujejo za nov mandat in imajo dostop do organizacijskih virov, ki jih drugi kandidati nimajo. Pozval jih je, naj tveganje prepoznajo ter s samoomejevanjem prispevajo k pošteni volilni kampanji.
Glede nevladnih organizacij, ki niso prijavljene kot organizatorji kampanje, vendar javno podpirajo določeno politično opcijo, je Divjak pojasnila, da je izražanje splošnih stališč del svobode združevanja. Če pride do nepravilnosti, pa zakon o volilni in referendumski kampanji že vsebuje nadzorne in prekrškovne določbe.
