Madžarska je več kot 36 let po padcu komunističnega režima javnosti odprla obsežen del dosjejev nekdanje državne varnosti. V spletni podatkovni zbirki je mogoče iskati med več deset tisoč imeni, osebnimi podatki in tajnimi imeni ljudi, ki so jih komunistične službe vodile kot sodelavce oziroma pripadnike svoje informatorske mreže.
Prvi sklop dokumentov je madžarski Zgodovinski arhiv služb državne varnosti objavil 4. novembra, na 70. obletnico sovjetskega zatrtja madžarske vstaje leta 1956. Po podatkih madžarske vlade je v enem od objavljenih registrov navedenih okoli 58.000 ljudi z osebnimi podatki in tajnimi imeni, skupaj pa je v novi zbirki mogoče najti približno 60.000 imen.
Iskanje je omogočeno po imenih in tajnih nazivih
Javnosti so postale dostopne tri večje skupine dokumentov. Med njimi so tako imenovani kartoni številka šest, ki so vsebovali osnovne podatke o osebah v informatorski mreži, dnevniki novačenja iz obdobja med letoma 1957 in 1962 ter računalniški register, ki so ga po letu 1970 hranili na magnetnih trakovih.
Po zbirki je mogoče iskati po imenu, kraju in datumu rojstva ter po tajnem imenu, ki ga je posameznik uporabljal v stikih z državno varnostjo.
Dnevniki novačenja vsebujejo okoli 25.000 imen, računalniški register pa podatke o približno 58.000 ljudeh. Pri posameznih osebah so lahko navedeni tudi razlogi in okoliščine novačenja, pristojna enota tajne službe ter obdobje sodelovanja.
Do zdaj je bil dostop do teh dokumentov večinoma omejen na raziskovalce ter posameznike, ki so iskali podatke o sebi ali svojih bližnjih. Nova ureditev omogoča brezplačen dostop širši javnosti.
Dodatnih 10.000 dosjejev do februarja
Objava še ni končana. Do 25. februarja 2027, madžarskega dneva spomina na žrtve komunizma, bodo postopoma objavili še približno 10.000 ohranjenih dosjejev o novačenju.
Ti vsebujejo dokumente o stikih posameznikov z državno varnostjo, postopkih novačenja in ocenah, ki so jih o njih pripravile komunistične službe.
Gradivo kljub obsegu ni popolno. Del dokumentov je bil uničen med vstajo leta 1956, velik del občutljivega političnega in gospodarskega gradiva pa je izginil ali bil načrtno uničen v letih 1988 in 1989, ko se je komunistični sistem bližal koncu.
Zgodovinarji ocenjujejo, da je bilo v različnih obdobjih z madžarskimi službami državne varnosti povezanih okoli 150.000 informatorjev, ohranili pa so se podatki le o delu nekdanje mreže.
Ime v registru še ne dokazuje aktivnega sodelovanja
Madžarska vlada in arhiv opozarjata, da je treba dokumente razlagati previdno. Nekateri ljudje so sodelovali prostovoljno ali zaradi koristi, druge so službe novačile z grožnjami, izsiljevanjem in pritiski na njihove družine.
Samo dejstvo, da je neko ime navedeno v zbirki, še ne dokazuje, da je oseba dejansko pripravljala poročila ali aktivno sodelovala s tajno policijo. Posamezni zapisi lahko vsebujejo nepopolne podatke, brez dodatnih dokumentov pa pogosto ni mogoče ugotoviti vseh okoliščin novačenja.
Arhiv je zato omogočil, da prizadeti posamezniki ali njihovi potomci dokumentom dodajo pojasnilo oziroma svoj opis dogodkov. Izvirni zapis bo ostal nespremenjen, ob njem pa bo objavljena tudi dopolnitev.
Zaradi varovanja zasebnosti so iz javnih dokumentov odstranili številke osebnih dokumentov, podatke o zdravstvenem stanju, spolnem življenju in druge posebej občutljive informacije.
Peter Magyar: Po 36 letih izpolnjujemo obljubo
Madžarski premier Peter Magyar je objavo označil za izpolnitev ene najpomembnejših neuresničenih obljub demokratičnih sprememb leta 1990.
“Po 36 letih končno izpolnjujemo eno ključnih obljub spremembe režima,” je dejal ob predstavitvi zbirke. Po njegovih besedah je dolgotrajno omejevanje dostopa omogočalo politične pritiske, izsiljevanje in širjenje ugibanj.
Ob tem je Madžare pozval, naj razkritja obravnavajo dostojanstveno, saj bodo številne družine prvič izvedele težke podatke o svojih pokojnih sorodnikih. “Travme ni mogoče predelati brez pogovora in postavljanja vprašanj,” je poudaril.
Objava dosjejev je posebej odmevna tudi v drugih državah nekdanjega komunističnega bloka. V Sloveniji se je vprašanje arhivov nekdanje Udbe znova odprlo ob pozivih Srbiji, naj Sloveniji izroči dokumentacijo, ki je po razpadu Jugoslavije ostala v Beogradu. Madžarska odločitev tako odpira tudi širšo razpravo o tem, kako celovito so se države srednje in vzhodne Evrope soočile z delovanjem nekdanjih političnih tajnih služb.
