V Sloveniji se znova širijo SMS-prevare, pri katerih se goljufi izdajajo za otroke ali druge družinske člane. Prejemniku sporočijo, da so izgubili ali poškodovali telefon, nato pa ga pod pretvezo nujnosti prosijo za nakazilo denarja ali nakup darilnih kartic.
Prevara se običajno začne s sporočilom z neznane telefonske številke, kot sta “Živjo, mama, to je moja nova številka” ali “Mami, izgubil sem telefon, piši mi na novo številko”. Pošiljatelj nato predlaga, da pogovor nadaljujeta prek aplikacije WhatsApp, Viber ali druge aplikacije za sporočanje.
V Združenju bank Slovenije po poročanju STA opozarjajo, da goljufi po vzpostavitvi stika žrtev običajno prosijo za denar za nakup novega telefona ali plačilo nujnega računa. Trdijo lahko, da trenutno nimajo dostopa do spletne banke, nato pa pošljejo podatke bančnega računa, ki ga nadzorujejo sami.
V nekaterih primerih od žrtve zahtevajo nakup predplačniških ali darilnih kartic, lahko pa jo poskušajo prepričati tudi, naj jim posreduje podatke o plačilni kartici ali spletni banki.
Goljufi računajo na čustveni odziv
Storilci izkoriščajo zaskrbljenost staršev in drugih bližnjih, ki želijo družinskemu članu čim hitreje pomagati. Z občutkom nujnosti poskušajo doseči, da bi žrtev ukrepala, še preden bi preverila, kdo ji v resnici piše.
Posebna previdnost je potrebna, kadar sporočilo prihaja z neznane številke, domnevni družinski član pa:
- trdi, da ima nov, izgubljen ali pokvarjen telefon,
- želi pogovor preusmeriti na WhatsApp ali Viber,
- prosi za takojšnje nakazilo denarja,
- pošlje podatke neznanega bančnega računa,
- zahteva nakup darilnih ali predplačniških kartic,
- prosi za podatke o plačilni kartici, gesla ali dostop do spletne banke.
Na takšno sporočilo naj prejemnik ne odgovarja. Osebo, ki naj bi ga poslala, naj pokliče na njeno doslej znano telefonsko številko in tako preveri, ali je prošnja resnična.
Če stik prek običajne številke ni mogoč, je smiselno poklicati drugega družinskega člana ali znanca, ki bi lahko preveril, ali je z domnevnim pošiljateljem vse v redu.
Ob nakazilu je treba takoj obvestiti banko
Prek SMS-sporočil ali aplikacij se ne sme posredovati podatkov o plačilnih karticah, spletni banki, gesel in drugih občutljivih podatkov. Prav tako ni priporočljivo odpirati povezav, ki jih pošiljajo neznane osebe.
Kdor je goljufom že nakazal denar ali razkril finančne podatke, naj čim prej stopi v stik s svojo banko ali hranilnico. Hitro ukrepanje lahko poveča možnost zaustavitve nakazila oziroma prepreči nadaljnjo zlorabo podatkov. Primer je priporočljivo prijaviti tudi policiji.
Podobne tehnike socialnega inženiringa se vse pogosteje pojavljajo tudi v poslovnem okolju. Posebej izpostavljeni so računovodski oddelki ter zaposleni, ki imajo dostop do finančnih podatkov in poslovne komunikacije.
Policija je od leta 2020 obravnavala več kot 10.500 primerov spletnih goljufij, skupna škoda pa je presegla 167 milijonov evrov.
Združenje bank Slovenije predstavnike podjetij ob tem vabi na spletni seminar policije in nacionalnega odzivnega centra SI-CERT o spletnih goljufijah, usmerjenih proti računovodstvom. Potekal bo 22. septembra, udeležencem pa bodo predstavili aktualne načine delovanja napadalcev in primere iz prakse.
“Pri vseh oblikah spletnih goljufij velja preprosto pravilo: ustavite se, preverite, premislite in šele nato ukrepajte,” svetujejo v združenju.
