Evropska komisarka za širitev Marta Kos je države kandidatke za članstvo v Evropski uniji opozorila, naj ne razvijajo političnih in strateških povezav, ki bi bile v nasprotju z dolgoročnimi interesi Unije. Pri tem je posebej izpostavila gibanje MAGA ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar odpira vprašanje, ali Bruselj od prihodnjih članic poleg izpolnjevanja formalnih pogojev pričakuje tudi politično distanciranje od dela ameriške politike.
Kos je o prihodnosti širitve EU govorila 8. septembra v Bruslju na dogodku Centra za evropske politične študije (CEPS). Dogodek je spremljala predstavitev poročila Mednarodnega denarnega sklada o gospodarskih koristih članstva v EU, ki ga je predstavila generalna direktorica IMF Kristalina Georgieva.
Komisarka je države kandidatke opozorila pred ustvarjanjem odvisnosti od zunanjih akterjev, katerih cilji niso skladni z interesi Evropske unije.
“Ne smemo tvegati, da bi naše prihodnje članice razvile odvisnosti od drugih, ki bi bile v nasprotju z našimi dolgoročnimi interesi,” je po poročanju Euractiva dejala Kos.
Ob tem ni omenila zgolj Rusije in Kitajske, temveč tudi politične pritiske iz Združenih držav Amerike.
Kos izpostavila “ideologe MAGA”
“Čutimo tudi pritisk z Zahoda, ideologov MAGA, ki nas poskušajo prepričati, da je naša evropska civilizacija v zatonu in da je v zatonu naše gospodarstvo,” je dejala komisarka.
MAGA oziroma “Naredimo Ameriko spet veliko” je politično gibanje, povezano z Donaldom Trumpom in njegovim programom. Kos sicer ni navedla, katera država kandidatka naj bi bila od gibanja odvisna, prav tako ni predstavila konkretnega primera nedovoljenega političnega sodelovanja.
Po poročanju Brussels Signala komisarka tudi ni napovedala novega pravnega pogoja za članstvo, prepovedi stikov z ameriškimi politiki ali konkretnih posledic za države, ki takšne povezave ohranjajo.
Njene besede zato niso bile formalni ultimat, pomenijo pa precej jasno politično opozorilo o usmeritvi, ki jo Bruselj pričakuje od prihodnjih članic.
So politični stiki z MAGA lahko pristopno merilo?
Države kandidatke morajo pred vstopom prevzeti pravni red EU ter se postopoma uskladiti tudi s skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko Unije. Evropska komisija spremlja njihov napredek, končno soglasje za članstvo pa morajo dati vse države članice.
Med uradnimi pogoji za članstvo so stabilne demokratične ustanove, pravna država, človekove pravice, delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost prevzema obveznosti članstva. Politični stiki z gibanji ali strankami v demokratičnih zavezniških državah niso navedeni kot samostojno pristopno merilo.
Prav zato je opozorilo Kos politično občutljivo. Od držav kandidatk se pričakuje usklajevanje z uradno zunanjo politiko EU, vendar je MAGA notranjepolitično gibanje v Združenih državah, ki ostajajo ena najpomembnejših varnostnih in gospodarskih partneric Evrope.
Izjava tako odpira vprašanje, kje se konča legitimna zahteva po strateškem usklajevanju prihodnjih članic in kje se začne poseganje Bruslja v njihove politične stike z ideološko nezaželenimi gibanji.
Rusija “nasprotnica”, Kitajska predvsem gospodarski dejavnik
Kos je Rusijo označila za eno od nasprotnic procesa širitve, saj naj bi si Moskva prizadevala preprečiti približevanje posameznih držav Evropski uniji. Pri Kitajski je poudarila predvsem gospodarske interese in prisotnost kitajskih podjetij v državah kandidatkah.
Izjava kljub temu presega običajna opozorila glede Rusije in Kitajske. Komisarka za širitev je namreč med možne vire političnega pritiska na prihodnje članice EU izrecno uvrstila tudi gibanje okoli aktualnega ameriškega predsednika.
