Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević ter ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs sta se v petek sestala z vodstvom Univerze v Mariboru. Govorili so o aktualnih investicijah, zagotavljanju kadrov za gospodarstvo in javne službe ter vključevanju univerze v razvojne projekte.
Vodstvo univerze je predstavilo več naložb, ki jih že izvajajo ali še pripravljajo. V okviru platforme Innovum poteka prenova Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo.
Kot poroča STA, sta v teku tudi novogradnji Fakultete za strojništvo ter Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Univerza poleg tega širi Medicinsko fakulteto.
Poudarek na razvojnih učinkih naložb
Rončević je poudaril, da morajo imeti naložbe v izobraževalno in raziskovalno infrastrukturo jasen razvojni učinek, javni denar pa mora biti porabljen odgovorno.
“Investicije morajo ustvarjati boljše pogoje za kakovostno izobraževanje in raziskovanje, razvoj kadrov ter tesnejše povezovanje znanja z gospodarstvom in potrebami okolja,” so ministrove besede povzeli v sporočilu za javnost Univerze v Mariboru.
Po njegovi oceni ima mariborska univerza pomembno vlogo v slovenskem visokošolskem in raziskovalnem prostoru, pa tudi pri gospodarskem in širšem razvoju regije.
Vodstvo univerze je predstavilo tudi načrte, s katerimi želi prispevati k izobraževanju kadrov, ki jih potrebujejo slovensko gospodarstvo in javne službe. Naložbe in študijske programe želijo usmerjati tudi v krepitev inovacijske sposobnosti ter konkurenčnosti Slovenije.
Priprave na kohezijsko obdobje po letu 2027
Kirbiš Rojs je poudarila pomen skladnega razvoja regij ter povezovanja znanja, gospodarstva, države in lokalnih skupnosti. Mariborska univerza lahko po njenem prepričanju zaradi umeščenosti v vzhodno Slovenijo ter svojih strokovnih in raziskovalnih zmogljivosti pomembno sodeluje pri pripravi kakovostnejših razvojnih politik in projektov.
Sogovorniki so posebno pozornost namenili pripravam na novo obdobje evropske kohezijske politike med letoma 2028 in 2034. Govorili so o možnostih sodelovanja Univerze v Mariboru pri načrtovanju in izvajanju razvojnih projektov, ki bi povezovali raziskovalno delo, potrebe gospodarstva in regionalni razvoj.
