Vročemu poletju je sledila zelo dobra planinska sezona, množični obisk najbolj priljubljenih območij Triglavskega narodnega parka pa prinaša tudi strožje prometne režime. Planinci se morajo prilagajati z zgodnejšim prihodom ali uporabo javnega prevoza, največ slabe volje letos povzroča omejeno parkiranje na Vršiču.
Podatki o prenočitvah v planinskih kočah kažejo na izjemno dobro sezono. Največ obiskovalcev privabljajo okolica Triglava, Dolina Triglavskih jezer, Komna in Vršič, medtem ko je na manj znanih, vendar uradno označenih poteh v Julijskih Alpah obisk bistveno manjši.
Predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Martin Šolar je za STA poudaril, da se splača obiskati tudi manj obljudena, a prav tako zanimiva slovenska gorstva. Kot primer je navedel Kamniško-Savinjske Alpe.
Območje Triglavskega narodnega parka z Julijskimi Alpami je po njegovih besedah daleč najbolj obremenjeno. Prav tam je zato največ ukrepov za upravljanje obiska in umirjanje prometa, ki posegajo tudi v ustaljene navade slovenskih planincev.
Obisk nekaterih gora zahteva več organizacije in logističnih priprav. Planinci morajo na izhodišče prispeti bolj zgodaj, uporabiti javni prevoz ali pa izbrati manj obremenjeno pot.
V Vratih 190, na Vršiču le 90 parkirnih mest
V dolini Vrata je bil poseben prometni režim uveden pred dvema letoma. Dostop z osebnim avtomobilom je dovoljen le, dokler so na voljo prosta parkirna mesta, uvedena pa je bila tudi višja parkirnina. Kot alternativa je organiziran avtobusni prevoz, ki ga je od letos mogoče rezervirati.
Podoben režim so letos uvedli na prelazu Vršič, kjer razmere dodatno otežuje majhno število parkirnih mest. Medtem ko jih je v Vratih 190, jih je na vrhu Vršiča le 90. Glede na priljubljenost tega izhodišča, število obiskovalcev in tamkajšnjih planinskih koč to povzroča precejšnje težave.
Erjavčeva koča in Mihov dom imata nekaj svojih parkirišč, Tičarjev in Poštarski dom pa si prizadevata za rezervirana mesta na vrhu prelaza. Nekaj dodatnih parkirnih mest za svoje obiskovalce želi tudi Aljažev dom v Vratih, kjer so v zadnjih dveh letih zaznali približno desetodstotni upad obiska.
PZS podpira sorazmerne ukrepe
Šolar, ki je bil v preteklosti tudi direktor javnega zavoda Triglavski narodni park, potrebo po varovanju narave razume. Poudarja pa, da morajo biti ukrepi sorazmerni in prilagojeni posameznim območjem.
“Tudi Planinska zveza Slovenije je organizacija, ki poleg razvoja planinstva skrbi za varovanje gorske narave. Tako da ukrepe, ki pa morajo biti sorazmerni, podpiramo. Vemo, da so ponekod potrebni. Ne moremo pa generalno reči, da je povsod enako in bomo vse zaprli,” je dejal.
V PZS podpirajo omejevanje dostopa z avtomobili, ne bi pa soglašali z omejitvami dostopa do gora za pešce.
V Julijskih Alpah je približno 15 izhodišč, na katerih obiskovalci plačujejo parkirnino ali cestnino. Planinska zveza namerava upravljavce povabiti k pogovorom o skupnem vinjetnem sistemu oziroma enotni kartici. Pogostejšim obiskovalcem gora bi ta omogočila cenejše parkiranje ali uporabo cest.
Kazen za hudo malomarnost, reševanje za Slovence brezplačno
Šolar se ne strinja z zahtevami, da bi moralo biti za planince in alpiniste vse brezplačno, ker naj bi bile gore “naše”, za težave pa naj bi bili odgovorni predvsem turisti. Ohranjanje narave po njegovem zahteva tudi nekaj samoomejevanja. Stroški ukrepov države, narodnega parka in lokalnih skupnosti pa se kljub temu ne bi smeli v celoti prevaliti na obiskovalce.
Ob večjem obisku gora narašča tudi število nesreč, zato se znova pojavljajo razprave o plačljivosti helikopterskega reševanja. Stališče PZS je, da mora reševanje za slovenske državljane ostati brezplačno, saj ga financira tudi obvezno zdravstveno zavarovanje. Drugačna ureditev bi bila po njihovem lahko smiselna za tuje obiskovalce.
V planinski zvezi menijo še, da bi bilo treba s kaznijo ali plačilom stroškov reševanja sankcionirati primere hude malomarnosti. Odprto pa ostaja vprašanje, kdo bi malomarnost ugotavljal, saj gorski reševalci te naloge ne želijo prevzeti.
