Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu suverenosti znova obsodila izključitev praporščakov Zveze borcev za vrednote NOB z državne proslave. Zunanji minister Tone Kajzer ji je odgovoril z opozorilom, da ustavni red samostojne Slovenije temelji na demokraciji, političnem pluralizmu in pravni državi – torej na vrednotah, ki so v neposrednem nasprotju z ureditvijo nekdanje Jugoslavije, ki jo je simbolizirala rdeča zvezda.
Slovenija 25. oktobra praznuje dan suverenosti, s katerim se spominja odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade z njenega ozemlja. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se osrednje državne proslave ni udeležila, nasprotovanje odločitvi organizatorjev glede praporščakov Zveze borcev pa je poudarila tudi v praznični poslanici.
Nataša Pirc Musar: Praporščakov Zveze borcev ni prav izključevati
Predsednica je uvodoma spomnila na prelomno obdobje ob koncu osemdesetih in začetku devetdesetih let, ko je Slovenija stopila na pot samostojnosti.
“Osamosvajanje, odhod tuje oborožene sile z ozemlja Slovenije in uveljavitev polne državne suverenosti so bili veličastni vrh večstoletnih prizadevanj slovenskega naroda za svobodo in lastno državo. S tem so se uresničila hotenja številnih rodov, dosežena z uporništvom, vztrajnostjo in žrtvovanjem,” je zapisala.
Poudarila je, da je Slovenija zmagala zaradi povezanosti ljudi, njihovega poguma ter požrtvovalnosti pripadnikov Teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe.
“Ljudje različnih generacij, prepričanj in življenjskih poti smo se združili v odločenosti, da želimo o svoji prihodnosti odločati sami,” je navedla in dodala, da samostojna država ni nastala sama od sebe, temveč je bila plod jasne vizije, usklajenega delovanja in žrtev.
Osrednji politični poudarek poslanice je namenila praporščakom Zveze borcev za vrednote NOB, ki jih ni bilo na državni proslavi.
“Zato ni prav, da se praporščake Zveze borcev za vrednote NOB iz državne proslave izključi. Odnos države do vojnih veterank in veteranov je izraz politične in družbene zrelosti. Kaže, kako razumemo njihova dejanja, izročilo in dediščino ter koliko cenimo njihov prispevek k svobodi, samostojnosti in neodvisnosti,” je zapisala predsednica.
Po njenem prepričanju brez teh prizadevanj ne bi bilo zmag, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih omogočile obstoj in svobodo slovenskega naroda.
Tone Kajzer: Ali je prav ustvarjati vtis dveh vrednostnih bregov?
Na poslanico in odsotnost predsednice z državne proslave se je odzval minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer. Zapisal je, da ga ljudje sprašujejo, ali je prav, da se ob prazniku ustvarja vtis, da so Slovenci razdeljeni na dva vrednostna bregova.
“Odgovarjam, da smo vsi politiki, ki delujemo v demokratični in na spoštovanju ustavnega reda delujoči pravni državi, dolžni spoštovati ustavo in zakone, kar smo sprejeli ob osamosvojitvi leta 1991, ko smo se odločili za demokracijo, ekonomsko svobodo in pluralno družbo,” je poudaril Kajzer.
Spomnil je tudi na prisego predsednika republike iz 104. člena ustave, ki se glasi: “Prisegam, da bom spoštoval(a) ustavni red, da bom ravnal(a) po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval(a) za blaginjo Slovenije.”
Iz besedila prisege po ministrovih navedbah izhajajo tri temeljne vrednote: spoštovanje demokratičnega ustavnega reda in pravne države, osebna integriteta oziroma ravnanje po lastni vesti ter domoljubje in odgovornost do skupne blaginje.
“Neposredno nasprotje” med demokratično Slovenijo in nekdanjo Jugoslavijo
Kajzer si je pri odgovoru na vprašanje, ali je mogoče vrednote ustavne prisege enačiti z vrednotami nekdanje Jugoslavije in simboliko rdeče zvezde, pomagal tudi z umetno inteligenco. Kot je zapisal, ta ugotavlja, da je mogoče na najbolj splošni ravni najti nekatere skupne pojme, na ravni političnega in ustavnega reda pa obstaja izrazita neskladnost.
Toda na ravni političnega in ustavnega reda je po njegovem mnenju nasprotje jasno.
“Ustavni red Republike Slovenije temelji na političnem pluralizmu, večstrankarski demokraciji in svobodnih volitvah. Rdeča zvezda v kontekstu povojne Jugoslavije predstavlja monopol Komunistične partije oziroma Zveze komunistov in družbeno ureditev, ki je ustavno prepovedovala politično organiziranje zunaj uradnega okvira,” je zapisal.
Minister Kajzer je izpostavil tudi bistveno različno razumevanje pravne države.
“Sodobna Slovenija temelji na načelu pravne države, kjer je ustava najvišji akt, ki ščiti posameznika pred vsemogočnostjo države. V ustavnem redu SFRJ je bila pravnost podrejena revolucionarnemu pravu in zaščiti socialistične ureditve ter pridobitev revolucije,” je navedel.
Razlika je po Kajzerjevih besedah očitna tudi pri svobodi vesti in političnega prepričanja. Medtem ko slovenska ustava zagotavlja svobodo misli in politično pluralnost, je bila v nekdanjem sistemu posameznikova vest pogosto podrejena partijskemu načelu demokratičnega centralizma in uradni ideologiji.
Kajzer: Ustavni red nekdanje države s slovenskim ni združljiv
Minister je ob koncu zavrnil ustvarjanje novih delitev, vendar poudaril, da rešitev ni v enačenju demokratične in samostojne Slovenije z nedemokratičnim sistemom, iz katerega je izstopila.
“Ne, ni prav, da se ustvarja vtis delitve. V Sloveniji smo vsi politiki dolžni spoštovati ustavni red in delovati za blaginjo. Ustavni red nekdanje države, ki ga je v svojem političnem obdobju po letu 1945 predstavljala rdeča zvezda, pa s tem ni združljiv,” je sklenil Kajzer.
Njegov odziv tako odpira temeljno vprašanje sedanje polemike: ali morajo biti na proslavi, posvečeni slovenski suverenosti in odhodu vojske nekdanje države, navzoči tudi simboli politične ureditve, od katere se je Slovenija leta 1991 demokratično in državnopravno ločila.
