Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević napoveduje temeljito prenovo šolskega sistema. Prvi razred sedanje devetletke naj bi postal obvezni in brezplačni zadnji razred vrtca, otroci pa bi v prvi razred osemletke praviloma vstopali pri sedmih letih. Prenovljeni bodo tudi učni načrti, več pozornosti pa naj bi namenili opismenjevanju, delovnim navadam in avtoriteti učiteljev.
Minister Rončević je v intervjuju za Siol.net dejal, da se skoraj vsi strinjajo, da slovensko šolstvo potrebuje spremembe. To po njegovih besedah priznavajo tudi SVIZ in predstavniki pedagoške stroke, čeprav nasprotujejo delu ministrovih načrtov in načinu priprave reforme.
“Vsi oziroma skoraj vsi se strinjamo, da so spremembe nujno potrebne. S tem se strinja celo sindikat SVIZ, prav tako predstavniki pedagoškega establišmenta, ki sicer kritizirajo naše načrte,” je dejal Rončević.
Osemletka ne pomeni le enega leta manj
Minister zagotavlja, da načrtovani prehod z devetletke na osemletko ne pomeni zgolj skrajšanja osnovnega šolanja. Spremeniti želijo organizacijo pouka, učne načrte in način pridobivanja temeljnega znanja.
“Z osemletko ne bomo zgolj skrajšali šolanja za eno leto. Osnovno šolo bomo postavili na novo,” je poudaril in dodal: “Pri sedanji devetletki se je namesto podaljšanja šolanja za eno leto po moji oceni dejansko podaljšal vrtec.”
Po njegovih besedah je ena večjih težav sedanjega sistema počasno opismenjevanje otrok. Medtem ko so se učenci v nekdanji osemletki praviloma opismenili v prvem letu, naj bi danes ta proces trajal tri leta.
“Rezultat je, da so otroci po treh razredih devetletke manj pismeni kot po prvih dveh razredih po nekdanjem sistemu. To je grozno, saj je bralna pismenost temelj vsega nadaljnjega učenja,” je opozoril minister. Dodal je, da se težave zaradi slabo razvite bralne pismenosti prenašajo skozi osnovno in srednjo šolo ter vse do fakultete.
Prvi razred devetletke bi postal obvezna mala šola
Po načrtih ministrstva bi se sedanji prvi razred devetletke preoblikoval v obvezni zadnji razred vrtca. Šlo bi za program, podoben nekdanji mali šoli, ki bi bil za starše brezplačen.
“Natančneje povedano, prvi razred devetletke bo postal zadnji razred vrtca, nekdaj smo temu rekli mala šola. Obiskovanje bo obvezno, vendar to ne pomeni, da bodo morali starši plačevati še eno leto vrtca,” je pojasnil Rončević.
Program bi se lahko izvajal tudi v prostorih osnovnih šol. Ker bi bilo obiskovanje obvezno, bi morale občine zagotoviti dovolj mest za vse otroke.
“Otroci bodo v prvi razred osemletke praviloma vstopili pri sedmih letih,” je napovedal minister in spomnil, da starši že zdaj odložijo vstop v šolo pri vsakem osmem otroku.
Učenci bodo dobili različno podporo
Prenova naj bi zajela vse učne načrte. Otroci, ki bi pri pouku zaostajali, naj bi dobili dodatno pomoč, nadarjenim pa želijo omogočiti hitrejši razvoj.
“Tisti, ki bodo zaostajali, bodo dobili dodatno pomoč, nadarjenim pa bomo omogočili, da se razvijajo naprej, namesto da čakajo na preostale,” je dejal Rončević. “Vsakemu otroku moramo omogočiti, da čim bolj razvije svoje potenciale in talente,” je dodal.
Minister meni, da mora šola učence pripraviti tudi na spremembe, ki jih prinaša umetna inteligenca. Otroci bodo po njegovih besedah potrebovali trdno znanje, kritično mišljenje in sposobnost vseživljenjskega učenja.
“Šole kot institucije bodo obstajale tudi v prihodnje, vendar bodo morale biti po vsebini bistveno drugačne. Naš cilj je, da otroci po končani osemletki znajo več,” je poudaril.
SVIZ naj ministrstvu pošlje konkretne predloge
Rončević zavrača očitke, da ministrstvo ni pripravljeno poslušati stroke. Dejal je, da bodo sprejeli dobre predloge ne glede na to, kdo jih pripravi, vendar od sogovornikov pričakuje konkretne rešitve.
“Vabim vse, ki imajo dobre ideje, kako učinkovito izpeljati šolsko reformo, naj nam jih posredujejo. Neodgovorno bi bilo, če dobrih predlogov ne bi sprejeli samo zato, ker prihajajo od določene organizacije ali posameznika,” je povedal.
Tudi glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja je pozval, naj ministrstvu pošlje dokument s konkretnimi predlogi. Sestanki brez pripravljenih izhodišč so po njegovi oceni izguba časa.
“Slovenija, otroci, starši in učitelji nimajo časa za neskončne sestanke, na katerih se na koncu dogovorimo, da bomo tri mesece razmišljali in se nato znova sestali. Na tak način jaz ne bom vodil šolske reforme,” je dejal.
Učiteljem več avtoritete, šolam več samostojnosti
Minister napoveduje tudi ustanovitev učiteljske zbornice, ki bi se ukvarjala s strokovnim razvojem poklica, medtem ko bi plače in delovne pravice še naprej ostale področje sindikata. O tem, ali bi bilo članstvo v zbornici obvezno, še ni odločeno.
Pomemben del reforme bo po njegovih besedah krepitev avtoritete učiteljev in zmanjševanje pritiskov zaradi ocen.
“Učitelje je treba opolnomočiti in jim dati vedeti, da so strokovnjaki ter da so v učilnici oni avtoriteta. Dokler bom jaz minister, imajo učitelji vso mojo podporo,” je poudaril.
Šole in ravnatelji naj bi dobili več samostojnosti, učitelje pa želijo razbremeniti administrativnega dela.
“Med izhodišča reforme smo vključili tudi radikalno debirokratizacijo. Učitelj mora imeti čas za delo z otroki, ne pa za izpolnjevanje obrazcev,” je zaključil Rončević.
