Finančni minister Andrej Šircelj je zagotovil, da bo predvideni nacionalni demografski sklad temeljil na profesionalnem upravljanju državnega premoženja, njegov glavni cilj pa bo zagotoviti dolgoročnejše financiranje pokojninskega sistema. Ob tem je napovedal tudi spremembe plačnega sistema v javnem sektorju ter poudaril, da vlada pri pripravi rebalansa proračuna ostaja zavezana ohranitvi javnofinančnega primanjkljaja pod maastrichtsko mejo treh odstotkov.
V pogovoru za oddajo Odmevi na RTV Slovenija je Šircelj pojasnil, da se po končanem medresorskem usklajevanju predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu seli v javno obravnavo. Po njegovih besedah bo sklad prinesel “večjo gotovost v pokojninski sistem”, saj bo zagotavljal neposredne vire za financiranje pokojnin.
“Prinaša predvsem večjo gotovost v pokojninski sistem. Prinaša neposredne vire za financiranje pokojnin in prinaša to, da bodo upokojenci, tisti, ki so ustvarjali to državno premoženje, imeli iz tega premoženja donose,” je dejal minister.
Profesionalno upravljanje skoraj 18 milijard evrov premoženja
Po predlogu zakona bo sklad v stoodstotni lasti države, vodila ga bo tričlanska uprava, nadziral pa devetčlanski nadzorni svet. Pet nadzornikov bo imenovala vlada, štiri pa državni zbor, med njimi enega na predlog Zdusa.
Na vprašanja o morebitni preveliki koncentraciji politične moči je Šircelj odgovoril, da je sedanja ureditev razpršena in manj učinkovita.
“Danes imamo razpršenost pri upravljanju z državnim premoženjem. Ta razpršenost dejansko prinaša večjo netransparentnost, manjši nadzor in tudi zaradi tega manjšo učinkovitost ter manjše donose od teh naložb,” je poudaril.
Po njegovih besedah zakon vsebuje varovalke, ki naj bi preprečile politično vplivanje na upravljanje sklada.
“Sklad bo temeljil na tem, da ga bodo upravljali profesionalci. Postopki so določeni v zakonu. Določeni so vsi kriteriji, merila in vse varovalke, da politika ne bo imela odločilnega vpliva, ampak da bo ta sklad dejansko deloval dolgoročno za upokojence, ne glede na to, kdo bo na oblasti.”
Minister je dodal, da bo ministrstvo za finance pri imenovanjih sledilo izključno strokovnim merilom.
“Saj ne more predlagati za neki sklad, ki ima približno osemnajst milijard, torej za tretjino več kot SDH, nekoga, ki se na to ne spozna. Tukaj bo šlo za visoke profesionalce.”
Del prihodkov tudi za družinsko politiko
Šircelj je pojasnil, da sredstva sklada ne bodo namenjena zgolj pokojninam. Dividende strateških naložb bodo v celoti namenjene Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prihodki od nestrateških naložb pa bodo razdeljeni med akumulacijo premoženja, ukrepe za reševanje demografskih izzivov ter programe za starejše.
Napovedal je tudi, da se z začetkom javne razprave odpira možnost za dopolnitve zakonskega predloga.
“Mi bomo spremljali vse pripombe, vsa mnenja. Tiste, za katere bomo menili, da so ustrezna, bomo vključili v zakon.”
Rebalans proračuna in nov plačni sistem
Minister je potrdil, da bo vlada septembra pripravila rebalans državnega proračuna. Med razlogi je navedel prilagoditev novemu zakonu o vladi in zmanjšanemu številu ministrstev, kar naj bi prineslo tudi prve prihranke.
Ob tem je poudaril, da ostaja cilj vlade ohraniti javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda.
Glede plačnega sistema v javnem sektorju je napovedal pripravo nove ureditve, ki bo zaposlene razvrstila po posameznih poklicnih stebrih.
“Načrtujemo, da bomo naredili več stebrov in da bodo identični ali sorodni poklici v enem stebru, drugi v drugem stebru. Na primer zdravstveni delavci v enem stebru, vojaki in policisti v drugem, državni uradniki v tretjem. Skratka, to bo nekoliko drugačen plačni sistem.”
Ob tem je zatrdil, da za zdaj niso predvidene ne zamrznitve ne spremembe plač učiteljev ali poslancev.
Obrambni izdatki brez vpliva na maastrichtska pravila
V pogovoru se je dotaknil tudi napovedanega povečanja obrambnih izdatkov. Po njegovih besedah dejstvo, da so obrambni izdatki izvzeti iz maastrichtskih fiskalnih pravil, pomeni manjše breme za javne finance.
Poudaril je, da je likvidnost državnega proračuna dobra, dodatna sredstva pa bo država skušala zagotoviti tudi z večjo učinkovitostjo in prihranki, med drugim pri javnih naročilih. “Lahko pa se bo nekaj privarčevalo, na primer pri javnih nabavah,” je sklenil.
