Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Bruslju opozorila, da aktualne krize, zlasti na Bližnjem vzhodu, ne smejo zasenčiti vojne v Ukrajini. Gre že za tretje srečanje zunanjih ministrov EU v tem mesecu, pri čemer sta bili dve zasedanji sklicani izredno zaradi zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu.
Fajon je v razpravi izpostavila pomen doslednega spoštovanja mednarodnega prava in opozorila na nevarnost odstopanja od temeljnih načel. „Uporaba moči in neavtorizirana uporaba sile ne smeta postati naša nova normalnost,“ je poudarila in dodala, da „ko gre za teptanje mednarodnega prava in človekovih pravic, ne smemo biti tiho“.
V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino je ministrica pozvala k nadaljnji enotni podpori Kijevu. Ob tem je izpostavila potrebo po odpravi blokad pri finančni pomoči ter sprejetju novega, 20. paketa sankcij proti Rusiji.
Po njenih besedah mora Evropska unija okrepiti tudi lastno vlogo na področju varnosti. „Če Evropa danes popusti pri Ukrajini, je lahko jutri ogrožena njena lastna varnost,“ je opozorila. Izpostavila je še pomen širitvenega procesa, pri čemer po njenem mnenju ne smejo biti prezrte države Zahodnega Balkana.
Ministrica je ob tem poudarila, da mora EU pospešiti tudi vzpostavitev posebnega sodišča za zločin agresije proti Ukrajini ter okrepiti lastno strateško avtonomijo.
Razmere na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo
V nadaljevanju razprave so se ministri osredotočili na razmere na Bližnjem vzhodu. Fajon je opozorila, da se konflikt ne umirja, temveč stopnjuje, pri čemer največjo ceno plačuje civilno prebivalstvo.
„Edina trajna rešitev je takojšnje prenehanje sovražnosti in vrnitev za pogajalsko mizo,“ je dejala in dodala, da je treba „namesto orožja izbrati diplomacijo in dialog“. Opozorila je tudi na širše posledice vojne, ki se že odražajo v gospodarstvu, ter na poslabšanje humanitarnih razmer v Gazi in porast nasilja na Zahodnem bregu.
Glede razmer v Libanonu je poudarila, da bi morala EU pozvati vse vpletene strani k spoštovanju resolucij Varnostnega sveta OZN in k prekinitvi spopadov.
Razprava o varnostni strategiji in partnerstvih
Ministri so pred začetkom zasedanja opravili tudi neformalno razpravo o pripravi nove evropske varnostne strategije. Po navedbah ministrice mora EU okrepiti sposobnost prevzemanja večje odgovornosti za lastno varnost ter zmanjšati odvisnosti, tako varnostne kot gospodarske.
Fajon je izpostavila tudi pomen gradnje partnerstev z državami, ki delijo podobne vrednote. „Slovenija je v zadnjih štirih letih dokazala, da znamo sodelovati z vsemi, ki zagovarjajo spoštovanje mednarodnega prava,“ je poudarila.
Del razprave je bil namenjen tudi odnosom EU z državami južnega sosedstva. Ministri so obravnavali izvajanje Pakta za Sredozemlje, pri čemer se Slovenija zavzema za krepitev obstoječih evro-sredozemskih struktur, vključno z univerzo EMUNI. Na delovnem kosilu so ministri izmenjali mnenja z indijskim zunanjim ministrom o krepitvi strateškega partnerstva med EU in Indijo.
Ob robu zasedanja je Slovenija skupaj z državami skupine MED9 izrazila podporo Italiji in Malti v zvezi s poškodovanim ruskim tankerjem v južnem Sredozemlju, ministrica pa se je srečala tudi s češkim zunanjim ministrom Petrom Macinko, s katerim sta govorila o nadaljnjem sodelovanju med državama.
