Kohezijska politika Evropske unije mora tudi po letu 2027 ostati močna, ustrezno financirana in prilagojena konkretnim potrebam posameznih območij, je na neformalnem zasedanju ministrov EU v Dublinu poudarila ministrica Monika Kirbiš Rojs. Zavzela se je za zmanjševanje razvojnih razlik, manj administrativnih bremen za podjetja in uresničevanje načela “pravice ostati”, po katerem bi morali imeti ljudje možnost kakovostnega življenja in dela tudi zunaj največjih urbanih središč.
Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs se je v irski prestolnici udeležila neformalnega zasedanja ministrov Evropske unije, pristojnih za kohezijsko politiko. V ospredju razprav so bili prispevek kohezijske politike h konkurenčnosti evropskega gospodarstva ter prihodnji način izvajanja, spremljanja in vrednotenja naložb, financiranih z evropskim denarjem.
“Evropa je lahko konkurenčna le toliko, kolikor so konkurenčne njene regije. Močnejši krajevno prilagojen pristop ni alternativa evropskim ciljem, temveč predpogoj za njihovo učinkovito uresničevanje,” je poudarila ministrica.
Po njenem mnenju morajo razvojni projekti izhajati iz dejanskih potreb in posebnosti posameznih območij. Izzivi velikih mest namreč niso enaki težavam obmejnih, podeželskih ali razvojno šibkejših regij, zato tudi rešitve ne morejo biti povsod enake.
“Pravica ostati” kot razvojno načelo
Posebno pozornost je Kirbiš Rojs namenila načelu “pravice ostati”. Ne gre za pravico v ožjem pravnem pomenu, temveč za razvojno usmeritev, po kateri ljudje zaradi pomanjkanja delovnih mest, stanovanj, javnih storitev ali razvojnih priložnosti ne bi smeli biti prisiljeni zapustiti svojega domačega okolja.
Po besedah ministrice morajo imeti prebivalci možnost kakovostnega življenja, dela in osebnega razvoja ne glede na to, ali živijo v urbanem središču, obmejnem območju, na podeželju ali v manj razviti regiji.
Takšen cilj zahteva naložbe v prometno in digitalno povezanost, dostopnost izobraževanja in javnih storitev, znanje, kakovostna delovna mesta ter pogoje za razvoj podjetij.
“Države članice morajo nadaljevati prizadevanja za zmanjšanje nepotrebnih administrativnih bremen za podjetja na vseh ravneh ter zagotoviti, da bo pravica ostati postala dejanska realnost v praksi,” je dejala Kirbiš Rojs.
Ministrica je opozorila, da konkurenčnosti evropskega gospodarstva ni mogoče graditi brez uspešnih podjetij v vseh regijah. Prihodnja kohezijska politika mora zato izboljšati pogoje za investicije, inovacije in podjetniško rast ter okrepiti povezovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami ter gospodarstvom.
Kot pomembna področja je izpostavila naložbe v znanje, razvoj spretnosti in prekvalifikacije, raziskave, inovacije ter podporno okolje za podjetja.
Manj obrazcev in hitrejše izvajanje projektov
Ena osrednjih zahtev Slovenije je poenostavitev sistema črpanja evropskega denarja. Zapleteni postopki, spreminjanje pravil in obsežne administrativne zahteve lahko upočasnijo izvedbo projektov ter povečajo stroške tako upravičencev kot državnih organov.
Večja predvidljivost pravil in sorazmernejši nadzor bi po oceni ministrstva omogočila hitrejše izvajanje projektov, učinkovitejšo uporabo evropskih sredstev in boljše pogoje za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest.
“Kohezijska politika evropske cilje spreminja v konkretne projekte, nova delovna mesta in boljšo kakovost življenja. Zato mora tudi v prihodnje ostati močna, ustrezno financirana in usmerjena v potrebe posameznih regij,” je poudarila Kirbiš Rojs.
Ob tem je dodala, da mora biti novi model izvajanja usmerjen v merljive rezultate, vendar ne na račun stabilnosti in pravne varnosti.
“Novi model izvajanja mora biti usmerjen v rezultate, vendar mora hkrati ohraniti stabilnost, predvidljivost in pravno varnost. Nadzor mora biti zanesljiv, a sorazmeren, uspešnost naložb pa moramo presojati predvsem po njihovih dejanskih razvojnih učinkih,” je dejala.
Slovenija mora pospešiti tudi izvajanje sedanjega programa
Razprava o prihodnosti kohezijske politike poteka v času, ko Slovenijo čaka še veliko dela pri izvajanju sedanjega programa za obdobje 2021–2027. Kot je Portal24.si poročal v začetku septembra, mora država do konca leta certificirati še 280 milijonov evrov kohezijskih sredstev, da ne bi prišlo do njihove trajne izgube.
Ministrstvo zato z drugimi resorji, regijami in upravičenci pospešuje izvajanje projektov ter odpravlja ovire, zaradi katerih prihaja do zamud.
Med primeri naložb, ki povezujejo znanje, inovacije in regionalni razvoj, je tudi projekt RIUM 2. Univerza v Mariboru bo za nadgradnjo raziskovalne infrastrukture prejela več kot 17 milijonov evrov evropskih sredstev. Naložba naj bi okrepila raziskovalne zmogljivosti vzhodne Slovenije, sodelovanje z gospodarstvom in razvoj delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.
Pogovori o evropskem proračunu za obdobje 2028–2034
Kirbiš Rojs se je ob robu zasedanja srečala tudi z izvršnim podpredsednikom Evropske komisije za kohezijo in reforme Raffaelejem Fittom. Srečanja sta se udeležila predsednik državnega sveta Marko Lotrič in vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kohezijo Matjaž Dragar.
Sogovorniki so govorili o izvajanju sedanje kohezijske politike, možnostih za hitrejšo izvedbo projektov in pripravah na večletni finančni okvir EU za obdobje 2028–2034.
Slovenija si prizadeva ohraniti ustrezen obseg denarja za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Obe sta po stališču ministrstva temeljni evropski politiki za spodbujanje razvoja, konkurenčnosti in teritorialne povezanosti.
“Pomembno je, da Evropska unija zakonodajni in finančni okvir za novo programsko obdobje zaključi do konca leta. Le tako se bomo lahko na nacionalni ravni pravočasno pripravili in zagotovili nemoten začetek izvajanja programov in naložb,” je poudarila ministrica.
Sogovorniki so se strinjali, da bodo za uspešno izvajanje prihodnje kohezijske politike ključni stabilen in predvidljiv finančni okvir, manj administrativnih obremenitev ter tesno sodelovanje Evropske komisije, držav članic in regionalnih partnerjev.
Irske izkušnje pri povezovanju znanja in gospodarstva
Slovenska delegacija se je dan pred ministrskim zasedanjem srečala tudi s podpredsednico irskega senata Mario Byrne. Govorili so o regionalnem razvoju, decentralizaciji in vključevanju lokalnih skupnosti v oblikovanje razvojnih politik.
Delegacija je obiskala še Technological University Dublin, kjer se je seznanila z irskimi praksami povezovanja visokega šolstva, raziskav, inovacij in podjetništva. Predstavniki univerze so predstavili sodelovanje z gospodarstvom ter projekte za prenos znanja iz raziskovalnega okolja v prakso.
Slovenija po navedbah ministrstva ostaja zagovornica kohezijske politike, ki zmanjšuje razvojne razlike in regijam omogoča, da evropske cilje uresničujejo s projekti, prilagojenimi njihovim potrebam. Njen uspeh naj bi se meril predvsem v novih delovnih mestih, uspešnih podjetjih, dostopnih javnih storitvah in tem, ali lahko ljudje svojo prihodnost gradijo v okolju, v katerem želijo živeti.
