Na območjih Natura 2000 v Karavankah, Grintovcih, na Jelovici in Breginjskem stolu bodo do konca leta 2029 obnovili oziroma izboljšali 361 hektarjev habitatov. Projekt MirNa, vreden 3,02 milijona evrov, je namenjen predvsem izboljšanju življenjskih pogojev divjega petelina, gozdnega jereba, triprstega detla, navadnega koščaka in repaljščice.
Ministrstvo za okolje in prostor je prejelo odločitev o podpori projektu “Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v alpskih območjih Natura 2000 – MirNa”. Od skupne vrednosti projekta bo 1,22 milijona evrov zagotovil Evropski sklad za regionalni razvoj, 1,8 milijona evrov pa predstavlja nacionalni prispevek.
Evropski denar bo tako predstavljal približno 40 odstotkov celotne vrednosti projekta, preostalih 60 odstotkov pa bo zagotovljenih iz nacionalnih sredstev.
Projekt bo potekal do konca leta 2029. Ukrepi bodo izhajali iz Programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028, njihov cilj pa bo izboljšanje stanja izbranih vrst in habitatnih tipov v slovenskem alpskem prostoru.
Od gozdnih ptic do navadnega koščaka
Med vrstami, ki naj bi jim projekt izboljšal življenjske pogoje, so divji petelin, gozdni jereb, triprsti detel, navadni koščak in repaljščica.
Ukrepi ne bodo omejeni le na posamezne živalske vrste, temveč bodo usmerjeni tudi v obnovo okolja, od katerega so te vrste odvisne. Projekt obsega barjanske gozdove, gorske ekstenzivno gojene travnike, obrečna vrbovja ter jelševja in jesenovja.
Po navedbah ministrstva bodo ukrepi izvedeni na skupno 361 hektarjih v Karavankah, Grintovcih, na Jelovici in Breginjskem stolu. Gre za območja, na katerih se prepletajo gozdarstvo, kmetijstvo, planinstvo, turizem, rekreacija in naravovarstvo, zato bo pri pripravi konkretnih rešitev potrebno sodelovanje različnih uporabnikov prostora.
Projekt bodo izvajali Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije in Planinsko društvo Radovljica.
Morebitne omejitve bodo ciljno usmerjene
Ministrstvo dopušča možnost prilagoditev rabe prostora, dostopnosti in obiskovanja posameznih območij, vendar poudarja, da bodo takšni ukrepi pripravljeni na podlagi strokovnih ugotovitev ter v sodelovanju z lastniki zemljišč, lokalnimi skupnostmi, upravljavci in drugimi uporabniki prostora.
Morebitne prilagoditve naj bi bile časovno in prostorsko omejene na obseg, ki bo nujen za doseganje naravovarstvenih ciljev. Pri načrtovanju bodo morali pristojni upoštevati tudi razvojne potrebe lokalnega okolja.
To pomeni, da projekt za zdaj ne prinaša splošnih ali trajnih omejitev dostopa na navedena območja. Posamezni ukrepi bodo določeni šele na podlagi stanja konkretnega habitata in potreb vrst, ki jih želijo zaščititi.
Vprašanje upravljanja obiska v slovenskih gorah sicer postaja vse pomembnejše. Kot je Portal24.si poročal ob koncu letošnje planinske sezone, množičen obisk že vpliva na prometno ureditev, parkiranje in ravnanje obiskovalcev na najbolj obremenjenih gorskih območjih.
Obnova narave ob sodelovanju lokalnega okolja
Projekt MirNa želi naravovarstvene ukrepe povezati z obstoječo rabo prostora. Sodelovanje Zavoda za varstvo narave, gozdarske stroke in Planinskega društva Radovljica naj bi omogočilo, da se pri izvajanju upoštevajo tako potrebe zaščitenih vrst kot interesi lastnikov, lokalnih skupnosti in obiskovalcev.
Do konca leta 2029 naj bi bili na 361 hektarjih izvedeni ukrepi, s katerimi bodo obnovili ali izboljšali ključne alpske habitate ter prispevali k dolgoročnemu ohranjanju ogroženih in zavarovanih vrst.
