V sedimentih na dnu Tihega oceana so znanstveniki odkrili 11.742 različnih virusnih skupin, pri čemer jih več kot 99 odstotkov doslej še ni bilo evidentiranih v znanstvenih podatkovnih zbirkah. Odkritje razkriva izjemno biotsko raznovrstnost območja, na katerem bi lahko v prihodnosti potekalo globokomorsko rudarjenje.
Raziskovalci Bowen Hou in Lilan Zhang z Univerze Chongqing ter Dong Sun z Drugega inštituta za oceanografijo na Kitajskem so preučevali sedimente iz Clarion-Clippertonove cone v osrednjem Tihem oceanu. Rezultate raziskave so konec septembra objavili v znanstveni reviji Nature Communications.
Gre za območje, bogato s polimetalnimi gomolji oziroma mineralnimi tvorbami, ki vsebujejo mangan, nikelj, kobalt, baker in druge gospodarsko pomembne kovine. Prav zaradi teh zalog velja Clarion-Clippertonova cona za eno glavnih potencialnih območij prihodnjega globokomorskega rudarjenja.
Raziskovalci so želeli še pred morebitnim začetkom izkopavanja vzpostaviti izhodiščno sliko tamkajšnjega mikrobnega ekosistema. Ta bi omogočila poznejšo presojo posledic rudarjenja za življenje na oceanskem dnu.
Skoraj vsi virusi doslej neznani
Vzorce sedimenta so zbrali v letih 2023 in 2024. Iz njih so pridobili DNK in RNK ter ju analizirali z genetskim sekvenciranjem. Tako so sestavili prvi obsežnejši katalog virusov v sedimentih Clarion-Clippertonove cone.
Med 11.742 prepoznanimi virusnimi skupinami je bilo več kot 99 odstotkov takšnih, ki jih v obstoječih podatkovnih zbirkah še ni bilo. Njihova sestava se je močno razlikovala tudi od virusov, odkritih v drugih globokomorskih okoljih.
Odkritje ne pomeni, da gre za viruse, nevarne ljudem. Večina odkritih virusov je namreč povezana z bakterijami in arhejami, enoceličnimi organizmi, ki živijo v globokomorskih sedimentih.
Ti mikroorganizmi sodelujejo pri kroženju ogljika, dušika, fosforja, žvepla in kovin, zato imajo pomembno vlogo pri delovanju celotnega ekosistema. Virusi lahko z okužbo mikrobov vplivajo na njihov metabolizem, preživetje in prilagajanje okolju, bogatemu s kovinami.
“Virusi okužujejo ključne funkcionalne mikrobe in kodirajo pomožne presnovne gene. Tako lahko med okužbo uravnavajo metabolizem in preživetje gostitelja, kar lahko vpliva na biogeokemične procese v sedimentih polimetalnih polj,” so zapisali avtorji raziskave.
Rudarjenje bi lahko porušilo občutljivo ravnovesje
Polimetalni gomolji nastajajo izjemno počasi, več milijonov let. Poleg gospodarsko zanimivih kovin zagotavljajo tudi trdno površino, na kateri se lahko razvijajo globokomorski organizmi. Njihovo odstranjevanje bi zato pomenilo poseg v habitat, o katerem znanstveniki še vedno vedo razmeroma malo.
Raziskovalci opozarjajo, da bi rudarjenje fizično premešalo morsko dno, dvignilo sedimente in povzročilo njihovo ponovno odlaganje. Posledice takšnih motenj bi lahko trajale več desetletij.
Del virusnih združb iz globljih plasti sedimenta bi lahko po posegu prispeval k obnovi življenja na površju, vendar znanstveniki poudarjajo, da tega še ni mogoče zanesljivo napovedati. Potrebne bodo dodatne raziskave o tem, kako bi izkopavanje vplivalo na viruse, njihove mikrobne gostitelje in procese, od katerih je odvisen globokomorski ekosistem.
