Smrt dan pred izplačilom: Dediči ne dobijo niti dela letnega dodatka

Denar [Foto: Pixabay]

Če upokojenec umre pred datumom izplačila letnega dodatka, njegovi dediči niso upravičeni niti do sorazmernega dela tega prejemka. Drugače velja, če upravičenec umre po 30. juniju, ko je dodatek že zapadel v plačilo – takrat ga je mogoče vključiti v zapuščino in izplačati dedičem.

Na ureditev je opozoril bralec portala Info360, katerega mati je umrla sredi junija, zato ni dočakala letošnjega izplačila letnega dodatka. Od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je želel sorazmerni del zneska, vendar so mu pojasnili, da pokojna do dodatka še ni bila upravičena.

Letni dodatek je bil letos večini upokojencev izplačan 30. junija skupaj z junijsko pokojnino. Glede na višino pokojnine je znašal od 160 do 470 evrov.

ZPIZ: Pravice iz zavarovanja so osebne

Na ZPIZ so za Info360 pojasnili, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja osebne ter jih praviloma ni mogoče prenesti ali podedovati. Izjema so denarni zneski, ki so do smrti upravičenca že zapadli, vendar še niso bili izplačani.

Ker zakon določa, da letni dodatek zapade v plačilo skupaj z junijsko pokojnino, smrt pred 30. junijem pomeni, da terjatev še ni nastala. Dodatek zato ne pripada ne pokojnemu ne njegovim dedičem.

“V primeru smrti uživalca pred datumom izplačila letnega dodatka se ta dedičem ne izplača,” so bistvo ureditve pojasnili na zavodu.

Če upravičenec umre po datumu zapadlosti, je položaj drugačen. Dodatek je takrat že postal zapadli denarni prejemek, zato ga je mogoče podedovati na podlagi ustreznih dokazil.

Sorazmerni del velja le za žive upravičence

Vprašanje odpira tudi dejstvo, da zakon v nekaterih primerih omogoča izplačilo letnega dodatka po dvanajstinah. Sorazmerni del denimo prejmejo tisti, ki se upokojijo med letom ali jim med letom preneha pravica do pokojnine.

ZPIZ pojasnjuje, da ta ureditev velja za žive upravičence, ki med koledarskim letom pridobijo ali izgubijo osnovno pravico, na katero je vezan letni dodatek. Ne velja pa za dediče osebe, ki je umrla pred zapadlostjo prejemka.

Enako stališče je podalo ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport. Poudarilo je, da je mogoče dedovati le tiste dajatve, ki so pred smrtjo upravičenca že zapadle, a še niso bile izplačane.

Takšno pravno razlago je za Info360 potrdil tudi nekdanji vrhovni in ustavni sodnik Jan Zobec. Ključen je datum dospelosti terjatve: kdor umre pred 30. junijem, zapadlosti dodatka ni dočakal, medtem ko je pri smrti po tem datumu dodatek že del premoženja, ki lahko preide na dediče.