Finančno premoženje slovenskih gospodinjstev je leta 2025 močno naraslo, vendar ostaja precej neenakomerno porazdeljeno. Najpremožnejših deset odstotkov prebivalstva ima v lasti 49 odstotkov vseh neto finančnih sredstev, kaže novo Allianzovo globalno poročilo o premoženju.
Slovenska gospodinjstva so imela ob koncu leta 2025 skupno 94,6 milijarde evrov bruto finančnih sredstev, leto prej pa 87,1 milijarde evrov. Na prebivalca je to pomenilo približno 44.700 evrov, s čimer se je Slovenija med državami, vključenimi v raziskavo, uvrstila na 27. mesto.
Poročilo med finančno premoženje uvršča predvsem denar na bančnih računih, vrednostne papirje ter sredstva v zavarovanjih in pokojninskih shemah. V vrednosti niso zajete nepremičnine in drugo stvarno premoženje gospodinjstev.
Neto premoženje se je povečalo za 9,1 odstotka
Ko od finančnih sredstev odštejemo dolgove in druge obveznosti gospodinjstev, je neto finančno premoženje Slovencev znašalo približno 74,8 milijarde evrov. V enem letu se je povečalo za 9,1 odstotka.
Na posameznega prebivalca je v povprečju prišlo 35.320 evrov neto finančnih sredstev. Slovenija je tako zasedla 26. mesto in se v primerjavi z letom 2005, ko je bila na 30. mestu, povzpela za štiri mesta.
Mediana finančnega premoženja je znašala 33.290 evrov. Mediana pomeni vrednost, pri kateri ima polovica prebivalcev več, polovica pa manj finančnega premoženja.
Na vrhu svetovne lestvice so bile ZDA z 296.950 evri neto finančnega premoženja na prebivalca. Sledili sta Švica z 275.980 evri in Danska s 197.510 evri.
Večina denarja ostaja na bančnih računih
Največji del finančnega premoženja slovenskih gospodinjstev še vedno predstavljajo bančne vloge. Njihov delež je konec leta 2025 znašal 44,1 odstotka.
Vrednostni papirji so predstavljali 37,3 odstotka finančnega premoženja, zavarovanja in pokojninska sredstva pa 10,9 odstotka. V primerjavi z letom prej se je delež vrednostnih papirjev povečal, delež bančnih vlog pa nekoliko zmanjšal.
To nakazuje, da gospodinjstva del denarja postopoma preusmerjajo v naložbe. Prav rast vrednosti delnic, skladov in drugih vrednostnih papirjev je bila eden glavnih razlogov za povečanje svetovnega finančnega premoženja.
Razlike manjše od mednarodnega povprečja
Čeprav ima najpremožnejša desetina Slovencev skoraj polovico vseh neto finančnih sredstev, je porazdelitev v Sloveniji manj neenaka od povprečja 57 držav, ki jih je zajelo poročilo. V teh državah ima najbogatejših deset odstotkov prebivalstva v povprečju 60,9 odstotka neto finančnega premoženja.
Na svetovni ravni so se finančna sredstva gospodinjstev leta 2025 povečala za 8,6 odstotka in dosegla rekordnih 268,4 bilijona evrov. Približno štiri petine povečanja niso ustvarili novi prihranki, temveč rast vrednosti že obstoječih naložb na finančnih trgih.
