Predlog prinaša delnice z več glasovalnimi pravicami in bistveno manj podjetij z obveznim poročanjem o trajnostnosti.
Odbor DZ za gospodarstvo, delo in šport je podprl predlog novele zakona o gospodarskih družbah, s katerim želi vlada v slovenski pravni red prenesti evropski direktivi za izboljšanje konkurenčnosti podjetij. Med najpomembnejšimi spremembami sta uvedba delnic z večkratno glasovalno pravico ter zvišanje praga za obvezno poročanje podjetij o trajnostnosti.
Po poročanju STA veljavni zakon zdaj prepoveduje izdajo delnic, ki bi ob enakem deležu osnovnega kapitala prinašale različno število glasov. Predlagana novela pa bi to omogočila v skladu z evropsko zakonodajo.
Večja zaščita ustanoviteljev podjetij
Gospodarski minister Anže Logar je poudaril, da bo nova ureditev podjetjem olajšala dostop do lastniškega kapitala, obenem pa ustanoviteljem omogočila ohranitev dolgoročne razvojne vizije in stabilnosti upravljanja.
“Z uvedbo možnosti izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico bo gospodarskim družbam omogočen lažji dostop do lastniškega kapitala ob hkratnem ohranjanju dolgoročne vizije in razvojnih usmeritev glede stabilnosti upravljanja,” je dejal minister.
Po njegovih besedah je rešitev namenjena predvsem družinskim, zagonskim in hitro rastočim podjetjem, ki želijo pridobiti kapital na finančnih trgih, ne da bi izgubila odločilen vpliv pri upravljanju.
Predlog določa tudi varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev. Posamezna delnica bi lahko prinesla največ desetkrat več glasov od običajne delnice, za njeno izdajo pa bi bila potrebna tričetrtinska večina kapitala na skupščini.
Pri družbah, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu ali v večstranskem sistemu trgovanja, bi večkratne glasovalne pravice ob prenosu delnic prenehale. V vsakem primeru bi ugasnile najpozneje deset let po uvrstitvi delnic na trg, skupščina pa bi lahko ta rok z ustrezno večino podaljšala še za največ deset let.
Le še okoli 20 podjetij bo poročalo o trajnostnosti
Novela prinaša tudi spremembe pri poročanju podjetij o trajnostnosti. Obveznost bi po novem veljala le za velike družbe z več kot tisoč zaposlenimi in več kot 450 milijoni evrov čistih letnih prihodkov. Enak višji prag bi veljal tudi za odvisne družbe in podružnice podjetij iz tretjih držav, ki poslujejo v Evropski uniji.
Po ministrovih besedah bi se tako število slovenskih podjetij, ki bodo morala pripravljati trajnostna poročila, zmanjšalo s sedanjih približno 270 na le okoli 20. Predvidena je tudi možnost, da podjetja, ki poročanja ne bodo več zavezana izvajati, zavrnejo razkritje informacij, ki niso zajete v evropskih standardih za prostovoljno poročanje.
Pravna služba opozorila na pomanjkljivosti
Minister Logar je ocenil, da novela pomeni pomembno razbremenitev podjetij in zmanjšanje administrativnih bremen, s čimer želi vlada okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva in kapitalskega trga.
Obravnava na odboru je bila večkrat prekinjena zaradi priprave koalicijskih dopolnil. Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da vseh njenih pripomb dopolnila niso odpravila. Med drugim je izpostavila vprašanja glede prehodnih določb ter opozorila, da bi lahko bilo zaradi predlaganih rešitev o delnicah z večkratno glasovalno pravico pozneje potrebno ponovno spreminjati zakon in uskladiti tudi zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih.
V Svobodi ter poslanski skupini Levica in Vesna o dopolnilih niso glasovali, saj po njihovih besedah niso imeli dovolj časa za njihovo preučitev. Poslanec Vladimir Šega je bil na koncu edini, ki je glasoval proti predlogu. Ocenil je, da so delnice z večkratno glasovalno pravico sicer lahko koristne pri obrambi pred sovražnimi prevzemi in dokapitalizaciji manjših podjetij, hkrati pa po njegovem mnenju odpirajo prostor tudi za špekulacije. Glede trajnostnega poročanja pa je predlagal, da bi obveznost ohranili vsaj za pomembna infrastrukturna podjetja v državni lasti, kot so Slovenske železnice, energetska podjetja in Luka Koper.
