Poslanci Svobode, SD in Levice so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo novele zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji ukinja pravico do glasovanja na lokalnih volitvah. Predlagajo tudi začasno zadržanje zakona, v SDS pa odgovarjajo, da je zahteva opozicije legitimna in da morebitno zadržanje ne bi ogrozilo izvedbe volitev.
Novelo zakona je državni zbor junija potrdil z glasovi poslancev koalicije in Resni.ce, veljati pa je začela 2. septembra. Po novi ureditvi na lokalnih volitvah ne morejo več glasovati državljani držav, ki niso članice Evropske unije, čeprav imajo v Sloveniji stalno prebivališče.
Opozicijske stranke želijo, da bi ustavno sodišče zahtevo obravnavalo absolutno prednostno. Če bi izvajanje novele začasno zadržalo, bi lahko državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji glasovali tudi na lokalnih volitvah 15. novembra.
Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da nova ureditev ljudem po več kot 20 letih jemlje možnost sodelovanja pri odločanju v lokalnih skupnostih.
“Odpira se vprašanje, v kakšni demokraciji želimo živeti in ali je mogoče ljudem, ki imajo pri nas stalno prebivališče, delajo, plačujejo davke in vzgajajo otroke, čez noč reči, da ne smejo več sodelovati pri odločanju v lokalnih skupnostih,” je dejala.
Po njenih besedah za spremembo ni bila predstavljena analiza, ki bi pokazala škodljivost dosedanje ureditve ali obstoj javnega interesa za poseg. Opozorila je tudi, da se volilne zakonodaje po mednarodnih standardih ne bi smelo spreminjati tik pred volitvami.
Opozicija opozarja na več ustavnih vprašanj
Predlagatelji ustavne presoje menijo, da bi lahko bila novela v neskladju s 43. členom ustave, ki ureja volilno pravico, ter z načelom enakosti, varstvom zaupanja v pravo in ustavnim položajem lokalne samouprave.
Poslanka Svobode Tereza Novak je ocenila, da je bila volilna pravica odvzeta nesorazmerno, brez ustrezne utemeljitve in brez javne razprave.
“Ko se odvzame ena pravica, se lahko hitro odvzame še kakšna druga pravica, ki bo zadevala nas,” je opozorila Novak.
Vodja poslancev Levice Asta Vrečko pa je dejala, da zakon ljudem, ki v Sloveniji živijo, delajo in plačujejo davke, sporoča, da so za del politike nepomembni.
Opozicija zahteva začasno zadržanje novele, ker po izvedenih volitvah morebitne neupravičeno odvzete volilne pravice ne bi bilo več mogoče povrniti. Ustavno sodišče je po poročanju STA zahtevo že prejelo, vendar o časovnici odločanja še ne more govoriti.
SDS: Volilna pravica po ustavi pripada državljanom
Poslanec SDS Andrej Kosi je dejal, da je vložitev zahteve za ustavno presojo legitimna pravica opozicije. V SDS po pogovorih s pravniki ocenjujejo, da bo ustavno sodišče težko ugotovilo neskladnost nove ureditve z ustavo.
“Ustava je v več členih jasna, da ima oblast ljudstvo, da jo državljani uveljavljajo na volitvah in da imajo volilno pravico vsi polnoletni državljani, torej ne tujci,” je povedal Kosi.
Poudaril je, da imajo tujci volilno pravico le v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, zakonodajalec pa lahko te pogoje spremeni. Po njegovih besedah morebitno začasno zadržanje novele tudi ne bi preprečilo izvedbe letošnjih lokalnih volitev, saj sprememba pri volilni pravici tujcev vpliva predvsem na volilne imenike.
Volivci se bodo o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah izrekali tudi na posvetovalnem referendumu, napovedanem za 11. oktober.
