Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru na 81. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov pozval k odpravi dvojnih meril pri odzivanju na svetovne krize. Opozoril je, da OZN ne more zahtevati zaupanja držav in ljudi, če lastnih načel ne uporablja dosledno, ob tem pa predstavil dva konkretna predloga za večjo preglednost ter nepristranskost delovanja organizacije.
Premier Janša je v četrtek pred Generalno skupščino v New Yorku govoril o vojnah, preganjanju verskih skupnosti, ruski agresiji na Ukrajino in selektivnem odzivanju mednarodne skupnosti. Osrednji del govora je namenil vprašanju, zakaj so nekatere krize deležne izjemne politične in medijske pozornosti, druge pa kljub velikemu številu žrtev ostajajo skoraj prezrte.
Kot so po govoru sporočili iz kabineta predsednika vlade, je Janša mednarodno skupnost pozval, naj besede nadomesti z dejanji in univerzalna načela uporablja enako, ne glede na državo, politična zavezništva ali vpliv posameznih udeležencev konflikta.
“Zaupanje se začne s preprostim vprašanjem: ali svoja načela uporabljamo dosledno ali samo takrat, ko je to politično priročno?” je vprašal.
Spomnil je, da so bili Združeni narodi ustanovljeni na načelih suverenosti držav, enakega dostojanstva, vladavine prava, mirnega reševanja sporov in varovanja človekovih pravic.
“Toda načela izgubijo svoj pomen, če se uporabljajo selektivno,” je poudaril.
Pobuda izpred 14 let je ostala neuresničena
Janša se je v govoru vrnil tudi k pobudi, ki jo je pred Generalno skupščino predstavil pred 14 leti. Takrat je mednarodno skupnost pozval k vzpostavitvi učinkovitejšega mehanizma za preprečevanje genocida in drugih množičnih grozodejstev.
Pobuda je sprva dobila široko podporo, vendar po njegovih besedah ni bila uresničena. Svet je danes od zastavljenega cilja še bolj oddaljen, saj se množično nasilje nadaljuje, mednarodni odzivi pa ostajajo počasni, neenotni in pogosto odvisni od političnih interesov.
Premier je opozoril, da mednarodna skupnost ne more govoriti o univerzalnosti človekovih pravic, če trpljenje žrtev ocenjuje različno glede na to, kje se dogaja in kdo je zanj odgovoren.
“Če je vsako civilno življenje pomembno, zakaj je naša nujnost od ene krize do druge tako različna?” je vprašal.
Ob tem je pojasnil, da poziv k doslednosti ne pomeni zmanjševanja pozornosti katerikoli posamezni krizi.
“To ne pomeni, da bi morali eni krizi namenjati manj pozornosti, ampak da moramo biti do vseh doslednejši,” je dejal.
Palestinske in izraelske žrtve, preganjani kristjani ter nasilje v Nigeriji
Janša je poudaril, da trpljenje palestinskih in izraelskih civilistov zahteva resno in trajno pozornost. Vsako civilno življenje je po njegovih besedah enako pomembno, ne glede na narodnost, vero ali stran konflikta.
Hkrati je opozoril na preganjanje kristjanov po svetu, množično nasilje v Nigeriji, kršitve človekovih pravic v Iranu in naraščajoči antisemitizem.
Slovenska vlada je vprašanje antisemitizma in varnosti judovskih skupnosti izpostavila že pred obiskom New Yorka. Janša se je prejšnji teden srečal z delegacijo Svetovnega judovskega kongresa, o čemer smo poročali v prispevku Predsednik vlade Janez Janša z delegacijo Svetovnega judovskega kongresa o antisemitizmu in varnosti judovskih skupnosti.
V govoru pred Generalno skupščino je premier poudaril, da bi morali mednarodni odziv določati obseg, trajanje in resnost trpljenja. Odločilni ne bi smeli biti geografska oddaljenost, politična zavezništva, medijska izpostavljenost ali politični vpliv posamezne države.
Združeni narodi, ki želijo delovati v korist vseh, po njegovih besedah ne morejo biti organizacija, ki se na nekatere krize odziva glasno, na druge pa tiho.
“Če lahko močna država zaseže ozemlje sosede, je vsaka manjša država manj varna”
Pomemben del govora je Janša namenil ruski agresiji na Ukrajino. Označil jo je za očitno kršitev Ustanovne listine OZN ter neposreden napad na suverenost in ozemeljsko celovitost države članice.
Mednarodna skupnost po njegovi oceni ruske agresije ni učinkovito ustavila že leta 2014, ko je Rusija okupirala in si priključila ukrajinski polotok Krim. Nekaznovanosti je leta 2022 sledila obsežna invazija na Ukrajino.
“Če lahko močna država s silo zaseže ozemlje svoje sosede, postane vsaka manjša država manj varna,” je opozoril premier.
Janša je podporo Ukrajini poudaril že na konferenci Krimske platforme v New Yorku, kjer je zagotovil, da Slovenija ostaja na strani Ukrajine in ne sprejema poskusov normalizacije okupacije. Več o tem smo poročali v prispevku Premier Janez Janša povabil Trumpa v Slovenijo, ameriški predsednik obisk obljubil, v katerem smo predstavili tudi Janšev nastop na Krimski platformi.
Slovenija bo po njegovih besedah Ukrajini še naprej zagotavljala politično, vojaško, humanitarno in finančno pomoč. Podpirala bo tudi prizadevanja za ugotavljanje odgovornosti zaradi kršitev mednarodnega prava.
Premier je pozval k vrnitvi vojnih ujetnikov, civilnih zapornikov in ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno premeščeni ali deportirani.
Cilj mednarodne skupnosti mora ostati pravičen in trajen mir, ki bo temeljil na Ustanovni listini OZN ter spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine.
Ukrajina mora po Janševih besedah polnopravno sodelovati pri vseh odločitvah o svoji prihodnosti. Morebitni mirovni dogovor mora vsebovati tudi verodostojna varnostna jamstva, ki bodo preprečevala ponovno agresijo.
Slovenija bo Ukrajino še naprej podpirala tudi na njeni poti v Evropsko unijo.
Prvi predlog: Neodvisno letno poročilo o odzivih na svetovne krize
Janša se v govoru ni omejil le na kritiko delovanja Združenih narodov, ampak je predstavil dva predloga za spremembe.
Prvi predvideva ustanovitev neodvisnega mehanizma, ki bi bil odgovoren Generalni skupščini. Ta bi vsako leto primerjal obseg, trajanje in resnost največjih svetovnih kriz z obsegom ter naravo odziva mednarodne skupnosti.
Mehanizem ne bi določal, katera kriza je politično pomembnejša, niti ne bi sprejemal političnih sodb. Njegova naloga bi bila izboljšati preglednost in ugotavljati, ali se pri odzivanju OZN ter držav članic pojavljajo ponavljajoči se vzorci selektivnosti.
Takšno poročilo bi lahko pokazalo, zakaj so nekatere krize deležne hitrega odziva, sankcij, izrednih zasedanj in obsežne humanitarne pomoči, medtem ko druge kljub dolgotrajnemu nasilju ostajajo na robu mednarodne pozornosti.
Drugi predlog: Varovalke pred politično zlorabo institucij OZN
Drugi Janšev predlog je okrepitev varovalk pred politično instrumentalizacijo mandatov in institucij Združenih narodov.
Njihova verodostojnost mora po njegovih besedah temeljiti na preglednih postopkih, doslednih merilih in enakih standardih presoje za vse države članice.
“Če želi ta organizacija obnoviti zaupanje, mora začeti tako, da lastna načela uporablja dosledno,” je dejal.
Janša je ob tem zavrnil stališče, da bi bilo treba zaradi pomanjkljivosti sedanjega sistema zmanjšati pomen mednarodnega sodelovanja ali oslabiti Združene narode.
“Odgovor ni v slabitvi multilateralizma. Zaščititi ga moramo pred instrumentalizacijo,” je poudaril.
Po njegovem prepričanju je sodelovanje držav še vedno nujno, vendar mora temeljiti na pravilih, ki veljajo za vse. Če bodo institucije mednarodnega sistema uporabljene za politične obračune, selektivne obsodbe ali zaščito posameznih zaveznikov, bodo postopoma izgubljale zaupanje držav in javnosti.
Newyorški obisk zaznamovala številna srečanja
Janšev govor je bil osrednji politični dogodek obiska slovenske delegacije v New Yorku. Program obiska smo pred začetkom zasedanja predstavili v prispevku Premier Janša vodi slovensko delegacijo v New Yorku, minister Kajzer pred srečanji z ministri iz več regij.
Premier se je ob robu zasedanja udeležil sprejema ameriškega predsednika Donalda Trumpa in prve dame Melanie Trump ter ameriškega predsednika povabil na obisk v Slovenijo. Trump je po Janševih besedah povabilo sprejel, datum obiska pa še ni določen.
Slovenska delegacija je v New Yorku opravila tudi več političnih, gospodarskih in tehnoloških pogovorov. Zunanji minister Tone Kajzer je med drugim podpisal skupno izjavo o partnerstvu na področju umetne inteligence, ki Sloveniji odpira pot do tesnejšega sodelovanja z ZDA in drugimi partnerji pri umetni inteligenci, polprevodnikih, kritičnih mineralih ter varnih dobavnih verigah.
“Ljudem sveta ne dolgujemo čustvenih besed”
Janša je govor sklenil s pozivom k odgovornosti držav članic za prihodnost multilateralnega sistema.
Zaupanje v Združene narode bo po njegovih besedah mogoče obnoviti šele takrat, ko bo trpljenje ljudi samo po sebi zadosten razlog za ukrepanje – ne glede na politične okoliščine, državo ali vpletene strani.
“OZN, ki ne more spoštovati lastnih načel, nima podlage, da od sveta zahteva zaupanje,” je opozoril.
Za konec je poudaril, da mednarodna skupnost potrebuje več kot odločne govore, izraze zaskrbljenosti in deklarativne zaveze.
“Ljudem sveta ne dolgujemo čustvenih besed, temveč institucijo, ki je dovolj dosledna in daljnovidna, da je vredna njihovega zaupanja,” je sklenil predsednik slovenske vlade.
