Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj bo vladi predlagala, naj država odstopi od postopka pred vrhovnim sodiščem glede kanala C0. S tem želi preprečiti večletno podvajanje sodnih postopkov in omogočiti hitrejšo pravnomočno odločitev o obvezni presoji vplivov na okolje.
Ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj je napovedala konkreten korak v pravnih postopkih, povezanih z gradnjo kanala C0 čez ljubljanski vodonosnik. Vladi bo predlagala, naj umakne pooblastilo Državnemu odvetništvu in odstopi od postopka pred vrhovnim sodiščem.
“Zame ostaja zaščita zdravja ljudi in čiste pitne vode najvišja vrednota. Presoja vplivov na okolje ne bi smela biti sporna nikomur, ki želi, da se o vplivih projekta odloči na podlagi stroke, dejstev in veljavnega prava,” je Rifelj zapisala na omrežju X.
Predlog bo vladi predstavila v četrtek
Državno odvetništvo pred vrhovnim sodiščem še vedno zastopa stališče prejšnjega vodstva ministrstva, po katerem presoja vplivov kanala C0 na okolje ne bi bila potrebna. Postopek je bil začet še pred menjavo vlade.
Rifelj bo vladi v četrtek predlagala umik pooblastila in odstop od zahteve za revizijo. Kot je zapisala na X, želi s tem omogočiti “čim hitrejšo pravnomočno odločitev v enem sodnem postopku, brez dodatnega večletnega postopka.”
Ministrstvo je 16. julija zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana za odpravo sklepa Agencije RS za okolje, da mora biti za del trase kanala z armiranobetonsko kineto izvedena presoja vplivov na okolje. Rifelj pričakuje, da bo občina zoper odločitev ministrstva sprožila nov upravni spor.
“Če ni težave, potem ni problem, da se jo naredi in ugotovi, ali je pitna voda ogrožena ali ne,” je ministrica povedala na današnji novinarski konferenci v Celju.
Projekt ima status nedelujoče operacije
Rifelj je razkrila tudi, da ima kanal C0 na ministrstvu status nedelujoče operacije. O projektu se po njenih besedah Evropski komisiji v zadnjem letu ni poročalo, Komisija pa je zaradi razmer že izrazila zaskrbljenost.
Ljubljanska občina mora projekt, ki je z davkom vreden 135,6 milijona evrov, po načrtih končati do sredine februarja prihodnje leto. Zanj je odobrenih nekaj več kot 81 milijonov evrov evropskega in državnega sofinanciranja.
Rifelj ocenjuje, da bo rok zelo težko doseči. Če pogoji evropskega sofinanciranja ne bodo izpolnjeni, bi lahko Evropska komisija od Slovenije zahtevala vračilo neupravičeno prejetih sredstev. Vlada bo o ministričinem predlogu odločala v četrtek.
