Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Kanadi ponudila možnost, da postane prva “pridružena članica” Evropske unije. Gre za povsem nov in še neopredeljen status, ki ne bi pomenil polnopravnega članstva, bi pa lahko Kanadi omogočil tesnejše gospodarsko, obrambno in tehnološko povezovanje z EU.
Von der Leyen je predlog predstavila med govorom o stanju v Evropski uniji v Strasbourgu, ki se ga je udeležil tudi kanadski premier Mark Carney. Dejala je, da želi skupaj s Carneyjem odpreti vrata Kanadi kot prvi pridruženi članici povezave.
“Evropa in Kanada verjameta v demokracijo,” je poudarila predsednica Komisije. Po poročanju Euronewsa naj bi novi status temeljil na skupnih vrednotah in interesih na področjih varnosti, gospodarstva ter strateških tehnologij.
Kaj bi pridruženo članstvo pomenilo?
Natančna vsebina predlaganega statusa še ni določena. Za zdaj ni jasno, ali bi Kanada dobila dostop do nekaterih evropskih institucij, programov ali delov enotnega trga in ali bi lahko sodelovala pri oblikovanju posameznih odločitev.
Polnopravno članstvo Kanade v EU ni predvideno, saj pogodbe možnost pristopa določajo za evropske države. Pridruženo članstvo bi zato pomenilo novo obliko partnerstva, ki bi bila tesnejša od običajnega sodelovanja s tretjimi državami, vendar brez vseh pravic in obveznosti članic EU.
Podobne, vendar ne povsem primerljive oblike sodelovanja že obstajajo. Norveška denimo sodeluje na enotnem trgu in v številnih evropskih programih, vendar nima glasovalnih pravic v institucijah EU. Švica ima z Unijo sklenjeno vrsto dvostranskih sporazumov, Združeno kraljestvo pa po brexitu sodeluje v programih, kot je Horizon Europe.
Ottawa in Bruselj naj bi se že pogovarjala o vključitvi Kanade v program študentskih izmenjav Erasmus+, evropske raziskovalne programe ter sistem medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij.
Od trgovinskega sporazuma do “zavezništva za prihodnost”
Kanada in EU sta že povezani s celovitim gospodarskim in trgovinskim sporazumom CETA, ki se začasno uporablja od leta 2017. Von der Leyen želi sedanje sodelovanje nadgraditi v širše “zavezništvo za prihodnost”, ki bi ustvarilo skupni prostor gospodarske varnosti in blaginje.
Novo partnerstvo bi lahko zajemalo napredno proizvodnjo, obrambno industrijo, umetno inteligenco, kvantno računalništvo, kibernetsko varnost, energijo, kritične surovine, baterije in skupne projekte na Arktiki.
Sodelovanje na obrambnem področju se je že okrepilo. Kanada je letos z EU sklenila sporazum, ki kanadskim podjetjem omogoča sodelovanje pri naročilih v okviru evropskega obrambnega instrumenta SAFE. Sporazum je po podatkih EUR-Lexa začel veljati 1. avgusta.
Kanada išče alternative odvisnosti od ZDA
Pobuda prihaja v času zaostrenih trgovinskih odnosov med Kanado in ZDA. Ameriške carine in ponavljajoče se izjave predsednika Donalda Trumpa o Kanadi kot morebitni 51. ameriški zvezni državi so Ottawo spodbudile k iskanju tesnejših gospodarskih in varnostnih povezav z Evropo.
Carney se zavzema za “edinstveno zavezništvo” z EU ter želi v prihodnjem desetletju podvojiti kanadsko trgovino z državami zunaj ZDA. Kanada je kljub temu gospodarsko tesno povezana z južno sosedo, zato bi večje preusmerjanje trgovinskih tokov zahtevalo večletno prilagajanje.
O konkretni vsebini novega statusa naj bi obe strani podrobneje govorili na vrhu EU–Kanada, ki bo oktobra v Montrealu. Predlog mora biti pred morebitno uveljavitvijo še natančno opredeljen in usklajen z državami članicami EU.
