Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je v Sloveniji gostil hrvaškega zunanjega ministra Gordana Grlića Radmana. Ministra sta potrdila pripravljenost za krepitev sodelovanja ter se dogovorila za nekakšen časovni načrt postopnega reševanja odprtih vprašanj med državama.
“Slovenijo in Hrvaško povezujejo tesni odnosi, skupne vezi in številni skupni interesi. Urejeni odnosi s sosednjimi državami so naš strateški interes in ena ključnih zunanjepolitičnih prioritet Slovenije,” je po srečanju poudaril minister Kajzer.
Kot je dodal, je prepričan, da državi bistveno več stvari povezuje, kot razdvaja. Ministra sta se o okrepitvi dialoga pogovarjala že ob prvem srečanju v Dubrovniku po Kajzerjevem nastopu mandata. Tokratni pogovori so po navedbah ministrstva potrdili pripravljenost obeh strani za reden in konstruktiven dialog.
“Ni treba, da rešimo vse naenkrat”
Pomemben del srečanja je bil namenjen odprtim vprašanjem med državama, pri čemer ministrstvo v sporočilu ni podrobneje navedlo, za katera vprašanja gre. Sogovornika sta se strinjala, da jih je treba reševati odgovorno, pragmatično in postopno.
“Ni treba, da rešimo vse naenkrat. Pomembno je, da iščemo rešitve in da pri tem napredujemo. Dogovorila sva se za neke vrste časovni načrt. Vsako rešeno vprašanje pomeni manj bremen iz preteklosti in več prostora za sodelovanje v prihodnosti,” je dejal Kajzer.
Ministra sta kot pomembne primere sodelovanja izpostavila zagotavljanje čezmejne nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja, dogovor o obnovi čezmejnih mostov ter sodelovanje pri upravljanju voda in zagotavljanju protipoplavne varnosti.
Ponovno je začela delovati tudi mešana slovensko-hrvaška medvladna komisija za izvajanje sporazuma o urejanju vojnih grobišč.
“Meja ni samo črta med dvema državama. To je prostor, kjer ljudje živijo, delajo, sodelujejo in si pomagajo. Zato želimo, da meja med Slovenijo in Hrvaško ne ločuje, ampak povezuje,” je poudaril Kajzer.
Blagovna menjava v prvem polletju večja za osem odstotkov
Sodelovanje med državama je intenzivno tudi na področjih gospodarstva, energetike, infrastrukture, turizma in naložb. Po podatkih zunanjega ministrstva se je blagovna menjava od vstopa Hrvaške v Evropsko unijo potrojila, v prvem polletju letošnjega leta pa je bila za osem odstotkov večja kot v enakem obdobju lani.
Hrvaška je obenem najpomembnejša ciljna država slovenskih neposrednih naložb v tujini. Ministra sta v okviru obiska napovedala tudi obisk slovenskega družinskega podjetja Iskra, ki vlaga in posluje na Hrvaškem.
“Uspešne slovenske naložbe na Hrvaškem kažejo, da ima gospodarsko sodelovanje med državama velik potencial za nadaljnjo rast,” je dejal Kajzer in kot pomembne dejavnike izpostavil znanje, inovativnost ter dolgoročno prisotnost slovenskih podjetij.
Del pogovorov sta ministra namenila še aktualnim zunanjepolitičnim in varnostnim razmeram ter sodelovanju v okviru EU in Nata. Poudarila sta odgovornost Slovenije in Hrvaške pri spodbujanju dobrososedskih odnosov ter stabilnosti in varnosti v širši regiji.
Ob koncu obiska sta napovedala še položitev cvetja k spomeniku Ljudevita Gaja v Ljubljani. “Naš interes je, da imamo s sosednjo Hrvaško dobrososedske, stabilne in v prihodnost usmerjene odnose. Za to potrebujemo reden dialog, medsebojno zaupanje in politično voljo,” je sklenil Kajzer.
