Republika Slovenija je na mednarodnem kapitalskem trgu izdala desetletno dolarsko obveznico v vrednosti 500 milijonov ameriških dolarjev. Kuponska obrestna mera znaša 5,600 odstotka, dejanski strošek financiranja državnega proračuna pa je bil z valutno zamenjavo znižan na 4,124 odstotka.
Izdaja je bila izvedena 27. oktobra po pravilih 144A/Reg S, je sporočilo Ministrstvo za finance. Takšna ureditev omogoča ponudbo obveznic kvalificiranim institucionalnim vlagateljem v ZDA in vlagateljem zunaj ameriškega trga.
Za Slovenijo je ameriški dolar strateška valuta, s katero država dopolnjuje financiranje v evrih in ohranja dostop do širšega kroga mednarodnih vlagateljev. Nova transakcija nadaljuje vrnitev Slovenije na dolarski kapitalski trg po letu 2014 in nadgrajuje izdajo desetletne referenčne dolarske obveznice iz leta 2023.
Organizatorice izdaje so bile banke Barclays, Deutsche Bank, DZ BANK, J.P. Morgan in Raiffeisen Bank International.
Povpraševanje preseglo vrednost izdaje
Knjiga naročil je bila odprta v torek ob 9. uri z začetno cenovno usmeritvijo 65 bazičnih točk nad donosnostjo primerljive desetletne ameriške državne obveznice. Ena bazična točka pomeni stotinko odstotne točke, zato je bil začetni pribitek določen pri 0,65 odstotne točke.
Povpraševanje je nato preseglo 825 milijonov dolarjev, vendar so bila v tej številki tudi naročila bank, ki so organizirale izdajo. Ob 14.21 je bila končna vrednost izdaje določena pri 500 milijonih dolarjev, skupno povpraševanje vlagateljev pa je takrat presegalo 785 milijonov dolarjev. Od tega je 195 milijonov dolarjev predstavljalo povpraševanje organizatoric izdaje.
Končno povpraševanje je vrednost izdane obveznice preseglo za približno 57 odstotkov. To je Sloveniji omogočilo, da je končni pribitek ohranila pri 65 bazičnih točkah nad referenčno ameriško državno obveznico.
Cena transakcije je bila določena ob 18.34 po srednjeevropskem času. Obveznica je bila izdana po ceni 99,773 odstotka nominalne vrednosti, njen donos do dospelosti pa znaša 5,630 odstotka.
Valutna zamenjava omejuje tečajno tveganje
Ker se bo glavnica obveznice in z njo povezane obveznosti poravnavalo v ameriških dolarjih, bi bil državni proračun brez dodatnega zavarovanja izpostavljen spremembam menjalnega tečaja med dolarjem in evrom.
Slovenija je zato za celotno vrednost izdaje izvedla valutno zamenjavo. Z njo je dolarske obveznosti pretvorila v evrske in omejila tveganje, da bi morebitna rast vrednosti dolarja povečala stroške odplačevanja dolga.
Čeprav kupon dolarske obveznice znaša 5,600 odstotka, dejanski strošek financiranja po valutni zamenjavi znaša 4,124 odstotka. Kuponske obrestne mere zato ni mogoče neposredno enačiti s končnim stroškom za državni proračun.
Največ vlagateljev iz celinske Evrope
Največji delež obveznic, 65 odstotkov, so kupili vlagatelji iz celinske Evrope. Vlagateljem iz Azije in z Bližnjega vzhoda je pripadlo 15 odstotkov izdaje, vlagateljem iz Združenega kraljestva 12 odstotkov, severnoameriškim vlagateljem pa osem odstotkov.
Med posameznimi skupinami vlagateljev so največji delež predstavljali upravljavci skladov ter banke in zasebne banke. Vsaki skupini je bilo dodeljenih 32 odstotkov obveznic.
Centralne banke in druge uradne institucije so kupile 27 odstotkov izdaje, zavarovalnice in pokojninski skladi šest odstotkov, preostale tri odstotke pa druge vrste investicijskih skladov.
Takšna razpršitev po navedbah Ministrstva za finance potrjuje dostop Slovenije do različnih skupin institucionalnih vlagateljev in zmanjšuje odvisnost države od posameznega trga oziroma vira financiranja.
Dolg naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP
Z izdajo država podaljšuje svojo dolarsko krivuljo donosnosti, ki vlagateljem omogoča primerjavo stroškov slovenskega zadolževanja pri različnih ročnostih. Občasna prisotnost na dolarskem trgu je del dolgoročne strategije financiranja in ohranjanja odnosov z mednarodnimi institucionalnimi vlagatelji.
Ministrstvo za finance pričakuje, da bo delež državnega dolga v bruto domačem proizvodu leta 2026 dosegel 64,6 odstotka. Izdaja dolarske obveznice po navedbah ministrstva sledi cilju nadaljnjega zniževanja tega deleža in hkrati omogoča razpršitev virov, iz katerih se financira državni proračun.
