Slovenija, Zelenortski otoki, Kostarika, Islandija, Singapur in Združeni arabski emirati so države pozvali, naj na konferenci COP17 pokažejo, ali uresničujejo sprejete zaveze za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. Članice Zelene skupine od zasedanja v Erevanu pričakujejo iskren pregled doseženega, dostopnejše financiranje, učinkovitejše spremljanje rezultatov ter večjo vključenost lokalnih skupnosti.
Skupno izjavo šestih držav je objavilo Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Vlade se med 19. in 30. oktobrom v armenski prestolnici udeležujejo 17. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti oziroma COP17. V ospredju je prvi skupni pregled napredka pri uresničevanju Kunminško-montrealskega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost.
Ta je določil načrt za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in obrnitev negativnega trenda do leta 2030. Članice Zelene skupine so ob začetku izjave vprašanje, ki je pred udeleženkami konference, strnile v nekaj besed.
“Ko se bodo vlade med 19. in 30. oktobrom zbrale v Erevanu na 17. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, bo pred njimi preprosto, a zahtevno vprašanje: ali držimo obljubo? V Kunminško-montrealskem globalnem okviru za biotsko raznovrstnost je bil določen načrt, da bi zaustavili izgubo biotske raznovrstnosti in ta trend obrnili do leta 2030 ter naravi omogočili pot k okrevanju. Na zasedanju COP17 bodo države prvič pregledale skupni napredek pri doseganju ciljev tega načrta,” so zapisali v skupni izjavi.
Po njihovih navedbah že naslov konference Ukrepanje v prid naravi kaže, da mora biti tokrat v ospredju izvajanje sprejetih zavez in ne sprejemanje novih deklaracij.
Šest različnih držav s skupnim stališčem
Zeleno skupino sestavlja šest držav z zelo različnimi naravnimi in geografskimi značilnostmi. Njihova ozemlja obsegajo otoke v Atlantskem in Indijskem oceanu, nordijsko visokogorje, alpske in tropske gozdove, gore, mangrove in koralna morja ter eno najgosteje poseljenih tropskih mest na svetu.
Kljub razlikam jih po navedbah MZEZ povezuje prepričanje, da so zdravi in trajnostni ekosistemi temelj razvoja, stabilnosti, spoštovanja človekovih pravic in miru.
“Druži nas prepričanje, da so čisti, zdravi in trajnostni ekosistemi temelj razvoja, stabilnosti, spoštovanja človekovih pravic in miru ter da mora zunanja politika biotsko raznovrstnost, podnebje, vodo in oceane obravnavati kot eno samo področje,” so izpostavili podpisniki izjave.
Od Erevana pričakujejo iskren pregled
Članice Zelene skupine od svetovnega pregleda pričakujejo jasno predstavitev dejanskega stanja, ki bo temeljila na znanstvenih dognanjih in preglednem poročanju posameznih držav. Namen pregleda po njihovih besedah ne sme biti iskanje krivcev, temveč ugotavljanje, kje države potrebujejo dodatno podporo in na katerih področjih je mogoče napredek pospešiti.
“V svetovnem pregledu mora biti jasno navedeno dejansko stanje na podlagi znanstvenih dognanj in preglednega nacionalnega poročanja. Njegov namen ni iskanje krivcev, temveč ugotavljanje, kje je podpora najbolj potrebna in kje je mogoče pospešiti napredek,” so poudarili v izjavi.
Pomembno vprašanje ostaja tudi financiranje. Denar iz različnih virov mora biti dostopen predvsem državam, ki ga najbolj potrebujejo za izvajanje dogovorjenih ukrepov. Podpisnice pričakujejo napredek pri učinkovitem zagonu sklada Cali, prek katerega naj bi se koristi uporabe digitalnih podatkov o genskem zaporedju pravičneje porazdelile.
Ob javnih sredstvih so izpostavile še dopolnjujočo vlogo zasebnega financiranja in potrebo po večjih naložbah v varovanje ter obnovo narave.
Brez spremljanja cilji ostanejo le želje
Zelena skupina zahteva močnejše nacionalno poročanje, jasnejše kazalnike in posodobljene strategije za biotsko raznovrstnost. Le tako bo mogoče ugotoviti, ali dogovorjeni okvir prinaša dejanske rezultate na kopnem in v morju.
“Cilji brez spremljanja ostajajo le želje. Močnejše nacionalno poročanje, jasnejši kazalniki in posodobljene strategije za biotsko raznovrstnost bodo omogočili, da se bo okvir ocenjeval na podlagi rezultatov na kopnem in na morju,” so zapisali.
Države so pozvale tudi k večji usklajenosti med tremi konvencijami iz Ria, ki obravnavajo biotsko raznovrstnost, podnebne spremembe in širjenje puščav. Opozorile so, da se izguba biotske raznovrstnosti, spreminjanje podnebja in degradacija zemljišč medsebojno krepijo.
Sonaravne rešitve in pristopi, temelječi na ekosistemih, lahko po njihovem hkrati koristijo naravi, podnebju in ljudem. Vendar morajo takšni ukrepi dopolnjevati zmanjševanje izpustov, ne pa ga nadomeščati.
Ohranjanje narave mora vključevati tudi skupnosti
Posebno mesto v izjavi imajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ženske in dekleta, otroci in mladi ter invalidi. Podpisnice jih označujejo za imetnike pravic in partnerje, katerih znanje ter vodilna vloga pomembno vplivata na trajnost ukrepov za ohranjanje narave.
Članice Zelene skupine so se ob tem znova zavzele za spoštovanje človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.
“Domorodna ljudstva in lokalne skupnosti, ženske in dekleta, otroci in mladi ter invalidi so imetniki pravic in partnerji, katerih znanje in vodilna vloga odločata o tem, ali bo ohranjanje narave trajno. Še naprej se zavzemamo za človekovo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja,” so izpostavili v skupni izjavi.
Od morskih želv do milijona novih dreves
Vsaka od šestih držav je v Erevan prišla z izkušnjami, ki jih lahko deli z drugimi. Zelenortski otoki so dom ene največjih populacij gnezdečih glavatih morskih želv na svetu. K njenemu okrevanju so po navedbah izjave prispevale patrulje pod vodstvom lokalnih skupnosti in strožja zakonodaja proti divjemu lovu.
Kostarika je s sistemom plačil za ekosistemske storitve gozdnatost povečala s približno četrtine svojega ozemlja v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja na več kot polovico.
Islandija erodirana zemljišča obnavlja že več kot stoletje, svoje znanje pa prek programa usposabljanja za obnovo zemljišč prenaša tudi državam v razvoju. Singapur namerava do leta 2030 posaditi še milijon dreves in v okviru svoje vizije Mesto v naravi dodati najmanj 200 hektarov naravnih parkov.
Pri Sloveniji so podpisnice izpostavile 61-odstotni delež gozdov in 40 odstotkov ozemlja, vključenega v naravovarstvena območja. Slovenija po navedbah skupne izjave s tem ohranja enega najvišjih deležev zaščitenih območij na svetu.
Združeni arabski emirati želijo do leta 2030 posaditi 100 milijonov mangrov. Dosegli so tudi priznanje devetih ključnih območij biotske raznovrstnosti svetovnega pomena. Med njimi je zaščiteno območje arabskega oriksa z največjo populacijo te vrste na svetu, njihova morska območja pa so dom druge največje populacije dugongov.
Politična volja bo odločila o uspehu
Uspeh konference se po oceni Zelene skupine ne bo meril samo po sprejetih sklepih. Pokazati ga bodo morali rezultati v prihodnjih letih: več učinkovito zaščitenega in obnovljenega kopnega ter morja, več denarja za države in skupnosti, ki ga potrebujejo, ter več ljudi, vključenih v iskanje rešitev.
“Uspeh v Erevanu se bo meril po tem, ali bo v prihodnjih letih več kopnega in morja učinkovito zaščitenega in obnovljenega, ali bo več financiranja doseglo tiste, ki ga potrebujejo, in ali bo več ljudi videlo sebe kot del rešitve. Okvir že obstaja. Kar potrebujemo, je politična volja za ukrepanje,” so poudarili podpisniki izjave.
Ohranjanja biotske raznovrstnosti po njihovem ni mogoče doseči samo s pravili. Potrebni so sodelovanje, strokovno znanje, tehnološke rešitve in sposobnost ukrepanja. Šest držav je zato napovedalo pripravljenost za sodelovanje z vsemi pogodbenicami konvencije pri iskanju pozitivnega izida zasedanja v Erevanu.
